redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je ukinila oddelek registra vlagateljev in oddelek spreminjanja naložb, zaradi česar je prenehala potreba po tožničinem delu na delovnem mestu vodja oddelka registra vlagateljev, kar je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0069679
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-1.
predlog za začetek stečajnega postopka – pripojitev - univerzalni pravni naslednik - prekinitev postopka
Univerzalno pravno nasledstvo je treba upoštevati tudi v zvezi s predlaganim začetkom stečajnega postopka nad prevzeto družbo, saj prevzemna družba vstopi v vsa procesna razmerja, katerih subjekt je bila pred pripojitvijo prevzeta družba.
ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZSPJS člen 17, 17/2, 17.a, 17.a/3. ZDSS-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o službeni oceni člen 4, 6, 6/2. ZObr člen 94, 94/1.
ocena dela - službena ocena - javni uslužbenec - vojak - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe delovno sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti službene ocene. sodišče pa ni pristojno, da bi samo podalo službeno oceno namesto zato pristojne osebe (člen 6 pravilnika o službeni oceni, točka 103 pravil službe v slovenski
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti službene ocene. Sodišče pa ni pristojno, da bi samo podalo službeno oceno namesto zato pristojne osebe (člen 6 Pravilnika o službeni oceni, točka 103 Pravil službe v Slovenski vojski), zato je potrebno tožnikovo tožbo v zvezi z delom tožnikovega tožbenega zahtevka, v katerem je ta vtoževal službeno oceno 5 (odlično) za določeno leto, zavreči.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - ugovor po izteku roka - služnost hoje in vožnje
Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na izvršiteljevo poročilo z dne 19. 5. 2011, iz katerega jasno izhaja, da je bil sporni betonski zid odrezan na nivo služnostne poti in da je dolžnik odstranil določene ovire, še vedno pa je bil le delno omogočen prehod po služnostni poti. Iz izvršilnega naslova namreč jasno izhaja, da sta dolžnika dolžna ne le odstraniti betonski zid, temveč upniku omogočiti, da ta neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. X do dovozne poti.
ZSReg člen 5, 5/1, 5/1-4. ZGD-1 člen 295, 295/2, 398.
ničnost sklepov skupščine – učinek razveljavljenega sklepa – vpis sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ničnost sklepov – vpis po uradni dolžnosti
Odločitev o veljavnosti sklepov izpodbijane skupščine nima oblikovalnega učinka na korporacijska razmerja subjekta vpisa v sodnem registru.
Vpis sodbe o ugotovljeni ničnosti sklepa je predviden zato, ker zaradi ugotovljene ničnosti ni več podlage za vpis sklepa v sodnem registru. Vsebina sklepa se tako po uradni dolžnosti vpiše v register „le“, če gre za sodbo, s katero se sklep ugotovi za ničnega ali se razveljavi. Če pa je sodišče zavrnilo tožbo, v sodni register ne vpiše ničesar.
Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Izvedenec psihater je pri tožnici postavil diagnozo anksiozno depresivna motnja in čustveno neuravnovešene osebnostne motnje. Ugotovil je, da tožnica biva v izjemno neugodnih socialnih razmerah, ter da v prvi vrsti potrebuje socialno pomoč, ureditev stanovanjskih razmer, pomoč Centra za socialno delo in rešitev premoženjskega stanja ter tudi psihiatrično zdravljenje, v smislu zdravljenje anksiozno depresivne motnje, s sočasno pomočjo pri reševanju socialnega vprašanja. Pri tožnici je zaradi posledic bolezni tako podana III. kategorija invalidnosti.
Sporazuma o socialnem zavarovanju (tako z RH in BiH) se ne nanašata na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja in ne dajeta pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalne dobe, kar pomeni, da v tožničinem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški in dobe, dopolnjene v Republiki Bosni in Hercegovini. Tožnica ima v Republiki Sloveniji in Republiki Črni Gori skupaj dobre 4 leta pokojninske dobe in tako kot invalid III. kategorije invalidnosti po določbi 67. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Zato tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženke ter za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Priznanje določenih dejstev za pripoznavo dolga ne zadošča. Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku.
Tožnik je vabilo na zagovor prejel istega dne, kot je bil določen za zagovor, oziroma celo po izteku časa, ki je bil predviden za zagovor. Navedeno pomeni, da tožniku ni bila omogočena pravica do zagovora, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita (čl. 83/2 ZDR).
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 171, 179, 179/1, 179/2. ZDR člen 184. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen člen 4, 4/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu „poslovodja prodajalne“. Pred odprtjem trgovine je prevzel blago, ki ga je dostavil prevoznik tožene stranke. Tožnika je pred vhodom v trgovino čakal voziček, na katerem so bili naloženi zaboji blaga. Zaboji so bili naloženi v višini preko 2 metrov. Ko je tožnik prijel najvišji zaboj, da bi voziček razložil, mu je zaradi velike teže spodvilo roko. Ker zaboja ni mogel kontrolirano dvigniti in odložiti, se je cela vrsta zabojev nagnila ter mu stisnila levo roko. Protipravno ravnanje tožene stranke kot element odškodninskega delikta je podano, ker je višina zabojev dosegala najmanj dva metra. Višina zabojev je namreč znatno presegala tožnikovo višino (1,82 m), kar pomeni, da je bilo blago na dostavni voziček naloženo v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, zato tožnik ni mogel varno razložiti zabojev. Višina 2 metra ni obvladljiva višina, v kolikor se upošteva, da je moral tožnik s te višine dvigniti zaboj, ki je bil težak od 20 do 24 kg. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Tožnik je tudi sam prispeval k nastanku nezgode, ker je ravnal v nasprotju s tisto skrbnostjo za lastno varnost, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, ko zaboja ni dvignil, temveč ga je potegnil k sebi, pri tem pa se je celoten stolpec z zaboji nagnil k tožniku ter stisnil tožnikovo roko. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 40%.
ZJU člen 22, 39, 39/2. ZPP člen 8, 339, 339/1. ZSPJS člen 2e.
vojska - akt vodenja in poveljevanja - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje tožbe
Ukaz Generalštaba Slovenske vojske je akt vodenja in poveljevanja, pri čemer ugovori ne zadržijo izvršitve sprejetega akta, in zoper takšen ukaz tudi ni sodnega varstva. Zato je tožba tožnika v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za odpravo ukaza potrebno zavreči.
V primeru, če komisija za pritožbe ne odloči v roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU o ugovoru zoper odločitev, daje zakon javnemu uslužbencu možnost vložitve tožbe v 30 dneh od poteka roka za odločitev Komisije za pritožbe, kar pa ne pomeni, da je to edini rok, v katerem lahko vloži tožbo. Sodni presoji je v takem primeru podvržen tudi sklep komisije za pritožbe, ne glede na to, ali komisija odloči v 30 dnevnem roku ali po poteku tega roka. Zato ima javni uslužbenec pravico vložiti tožbo v roku 30 dni od vročitve sklepa komisije, tudi če ta ni odločala v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo Komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za pritožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je po prejemu odločitve pritožbenega organa (komisije za pritožbe), tožbo vložil pravočasno, zato je o tožbenem zahtevku glede teh odločb potrebno odločiti po vsebini.
obveznost plačila - sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa - plača - zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju odtegovala od njegove plače iz naslova preživnine določene zneske. Tožena stranka je kot pravno podlago za odtegovanje navedenih zneskov upoštevala sklep o izvršbi, ki pa je bil po ugovoru tožnika kot dolžnika v izvršilnem postopku s sklepom razveljavljen, predlog za izvršbo in zavarovanje pa v celoti zavrnjen. S tem je odpadla pravna podlaga, v zvezi s katero je tožena stranka tožniku v omenjenem obdobju odtegovala sporne zneske od plače. Ker je tožena stranka kljub navedenemu nadaljevala z odtegovanjem mesečnih zneskov od tožnikove plače, ne da bi za to imela pravno podlago, je tožnikov zahtevek na povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov utemeljen.
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, neveljavna. Delodajalec svoje terjatve do delavca brez njegove pisnega soglasja ne sme pobotati z obveznostjo plačila, delavec pa soglasja ne more dati pred nastankom delodajalčeve terjatve. Ker tožnik ni pisno soglašal s pobotanjem svoje obveznosti do tožene stranke in ker zadržanje tožnikove plače ni temeljilo na primerih, ki bi bili določeni z zakonom, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito zadržanega zneska plače utemeljen.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Subjekt vpisa niti ne trdi, da bi imel sklenjeno kakšno najemno ali drugačno pogodbo, zato je dovoljenje v aktih, na katere se sklicuje subjekt vpisa, pravno mogoče opredeliti le kot dovoljenje do preklica. Preklic je enostranska izjava, ki jo lahko lastnik nepremičnine načeloma poda kadarkoli. Pritožnik s sklicevanjem na listine, ki izvirajo iz obdobja pred izjavo o preklicu dovoljenja, ne more izkazati, da ima na naslovu dovoljenje za poslovanje.
izredna denarna socialna pomoč - dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči
Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči in dodeljenih sredstev (v višini 150,00 EUR) ni porabil za namen adaptacije stanovanja, torej za namen, za katerega mu je bila namenjena, je to razlog, zaradi katerega glede na 3. odstavek 31. c člena ZSV, tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 18 mesecev. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Ker je prva tožnica vložila tožbo zoper dokončno odločbo toženca po izteku 30 dnevnega roka, jo je bilo treba kot prepozno zavreči. Prva tožnica je sicer znotraj roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti poslala tožbo, vendar na naslov toženca - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa na sodišče. Toženec je nato pošiljko - tožbo sodišču odstopil neposredno. To pa je bilo nedvomno po izteku 30 dnevnega roka in torej prepozno.
Pri tožniku je življenjska aktivnost zmanjšana pri večjih fizičnih aktivnosti, npr. rekreativno igranje nogometa, kar za tožnika predstavlja zelo pomembno dejavnost in je omejena zaradi bolečin, ki se pri tem pojavijo. Tožnik še lahko igra nogomet, vendar ne na nivoju, kot ga je igral pred nesrečo. Tožnik ima občasne težave, če dlje časa fizično dela, pri tem pa je potrebno upoštevati, da je tožnik navadni fizični delavec in da je bil ob poškodbi star 41 let. Tožnikova življenjska aktivnost je zmanjšana za 5 %. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znaša 6.000,00 EUR.
Določilo 161. člena ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sospornikom naloži povračilo pravdnih stroškov, ne ureja pa natančno procesnih položajev posameznih sospornikov, glede na njihov uspeh v postopku. Na vprašanje, ali je eventualno tožena stranka v razmerju do tožnika upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, kadar tožnik s tožbo uspe že proti prvemu tožencu (kar velja za konkretni primer), starejša slovenska sodna praksa odgovarja pritrdilno. Takšno stališče ne vzbuja pomislekov, saj pravda tudi proti eventuelno toženemu začne teči, ko se mu vroči tožba, zato je upravičen tudi do povračila stroškov, ne sicer na podlagi načela uspeha (tožbeni zahtevek proti eventuelno tožbenemu se ne zavrne) ampak po krivdnem načelu (1. odstavek 156. člena ZPP). Zato je tožnik dolžan tretjetoženi stranki (lastnici avto dvigala, pri uporabi katerega se je tožnik poškodoval), eventuelnemu sosporniku na toženi strani, povrniti nastale stroške postopka, odmerjene skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0021677
OZ člen 356, 365, 369, 369/5. ZFPPIPP člen 132, 227, 227/1, 493, 493/2. ZPP člen 337, 337/1. ZPPSL člen 4, 4/1.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik posameznik - osebne in poslovne terjatve - judikatne terjatve - zastaranje
Obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik z zaključkom stečaja tako prenehajo za razliko od terjatev, ki ne izvirajo iz poslovnih razmerij - t.i. osebnih terjatev. Dolžnik kot fizična oseba namreč ne preneha in osebne terjatve še naprej obstajajo. Upnik terjatve iz takih (osebnih) razmerij lahko uveljavlja tudi po zaključku stečaja.
ZZSV člen 3, 4. ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190. ZUP člen 113.
starostna pokojnina - dodatek k starostni pokojnini iz tujine - preplačilo - neupravičeno izplačan znesek
Po določbi 3. člena ZZSV se dodatek k starostni pokojnini iz tujine odmeri v višini razlike med usklajenim zneskom osnove in tolarsko oziroma evrsko protivrednostjo pokojnine, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih republik nekdanje SFRJ za tekoči mesec. V primeru, da nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ upravičencu ne nakaže pokojnine za določen mesec, se mu odmeri v višini osnove (4. člen ZZSV). Hkrati pa je določeno, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ. V tožničinem primeru specifikacija in podatki o višini pokojnine, ki jo je v relevantnem obdobju prejemala v BiH in o višini dodatka k tej pokojnini, ki ga je tožnici nakazoval toženec, pokažejo, da se je višina pokojnine v BiH periodično spreminjala oziroma zviševala, dodatek k pokojnini pa se je izplačeval v nespremenjenem znesku oziroma se kljub višji pokojnini v BiH ni znižal. Ker je tožnica prejemala višji dodatek k pokojnini kot je bila do njega upravičena, je prišlo do preplačila. Zato je tožnica neupravičeno izplačani znesek dolžna povrniti tožencu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 29, 29/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neprištevnost
Tožnica (komercialistka) je kot delavka tožene stranke (banke) na računu svojega očeta, za katerega je bila sicer pooblaščena, brez njegove vednosti oziroma brez njegovega zahtevka knjižila ukinitev dovoljene prekoračitve v določenem znesku in opravila dvig gotovine. Nato je uničila dokumentacijo v zvezi z zgoraj navedenimi transakcijami. O svojem ravnanju v zvezi z nedovoljeno odobritvijo višjega limita ni obvestila svojih nadrejenih. Tožničino ravnanje pomeni kršitev internih aktov tožene stranke (tožnica kot delavka banke ne bi smela opraviti transakcije, v kateri bi hkrati nastopala v vlogi nalogodajalca in odgovorne osebe banke), ki jih je tožnica poznala, oziroma hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 111. člena ZDR.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. V prvem delu sklepa je odločeno o obstoju upnikove terjatve, ki jo ima zoper dolžnika in ta del sklepa je postal pravnomočen in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, torej s pridobitvijo izvršljivosti, postal izvršilni naslov. Kot tak predstavlja podlago, na kateri je dovoljena izvršba zoper dolžnika zaradi prisilne izterjave terjatve, katere obstoj je ugotovljen v njem.
neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - solastnina - stroški izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine je podana le v tistem obsegu, ki presega solastni delež solastnika, če ga uporablja brez pravne podlage in zanj ne plačuje ustreznega nadomestila.
Pri presoji stopnje zahtevnosti mnenja je treba upoštevati ne le obsežnost dokumentacije in časa, ki ga ima izvedenec na voljo, pač pa tudi kompleksnost in vrsto zadeve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti.