Tožnik ni imel dovoljenja osebne zdravnice za udeležbo na atletskih igrah, ki se jih je udeležil kot aktivni tekmovalec in pri tem zapustil kraj bivanja. Tudi če bi tožnik osebno zdravnico obvestil o nameravani udeležbi na igrah, mu ta dovoljenja ne bi dala. Po določbi 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) mora osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času bolniškega staleža. Delavec se mora držati navodil zdravnika, zato da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost delavca. Delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja odsotnost z dela zaradi bolezni. POZZ nalagajo delavcu obveznost predhodne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivanja. Ker tožnik za udeležbo na atletskih igrah ni imel izrecnega dovoljenja osebne zdravnice, je podan razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Subjekt vpisa niti ne trdi, da bi imel sklenjeno kakšno najemno ali drugačno pogodbo, zato je dovoljenje v aktih, na katere se sklicuje subjekt vpisa, pravno mogoče opredeliti le kot dovoljenje do preklica. Preklic je enostranska izjava, ki jo lahko lastnik nepremičnine načeloma poda kadarkoli. Pritožnik s sklicevanjem na listine, ki izvirajo iz obdobja pred izjavo o preklicu dovoljenja, ne more izkazati, da ima na naslovu dovoljenje za poslovanje.
izredna denarna socialna pomoč - dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči
Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči in dodeljenih sredstev (v višini 150,00 EUR) ni porabil za namen adaptacije stanovanja, torej za namen, za katerega mu je bila namenjena, je to razlog, zaradi katerega glede na 3. odstavek 31. c člena ZSV, tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 18 mesecev. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
ZZSV člen 3, 4. ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190. ZUP člen 113.
starostna pokojnina - dodatek k starostni pokojnini iz tujine - preplačilo - neupravičeno izplačan znesek
Po določbi 3. člena ZZSV se dodatek k starostni pokojnini iz tujine odmeri v višini razlike med usklajenim zneskom osnove in tolarsko oziroma evrsko protivrednostjo pokojnine, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih republik nekdanje SFRJ za tekoči mesec. V primeru, da nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ upravičencu ne nakaže pokojnine za določen mesec, se mu odmeri v višini osnove (4. člen ZZSV). Hkrati pa je določeno, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ. V tožničinem primeru specifikacija in podatki o višini pokojnine, ki jo je v relevantnem obdobju prejemala v BiH in o višini dodatka k tej pokojnini, ki ga je tožnici nakazoval toženec, pokažejo, da se je višina pokojnine v BiH periodično spreminjala oziroma zviševala, dodatek k pokojnini pa se je izplačeval v nespremenjenem znesku oziroma se kljub višji pokojnini v BiH ni znižal. Ker je tožnica prejemala višji dodatek k pokojnini kot je bila do njega upravičena, je prišlo do preplačila. Zato je tožnica neupravičeno izplačani znesek dolžna povrniti tožencu.
predlog vrhovnega državnega tožilstva za odložitev izvršitve odločbe - postopek odločanja po ziz - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - predlog za odlog pred začetkom izvršilnega postopka - težko nadomestljiva škoda - kršitev razpravnega načela
Predlog za odlog ali prekinitev izvršbe po 20. členu ZDT-1 je lahko vložen le v izvršilnem postopku in se za odločanje o njem uporabljajo določbe 7. poglavja ZIZ.
Določba 20. člena ZDT-1 ne daje pravne podlage za ukrep, ki bi ga lahko zahteval državni tožilec tudi pred začetkom sodnega (izvršilnega) postopka.
pravilna izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova upnikovemu pooblaščencu
V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 150. ZVZD člen 5, 6, 9. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 10, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbišče
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je nevarna dejavnost tista dejavnost, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega, merilo za to presojo pa je abstrakten primer, pri katerem je vse opravljeno tako, kot je treba, pa iz takšne, sicer koristne dejavnosti, vseeno izvira povečana nevarnost za nastanek škodne posledice. Izstopanje iz gradbenega jaška, globine manj kot en meter, ne predstavlja tveganja za nastanek škode, ki bi bilo večje od običajnega. Tožnik se ni poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti, zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca).
Izstopa iz jarka z vertikalnimi stenami, globine 90 cm (kar pomeni, da bi moral delavec pri izstopu premagati višino, ki je primerljiva bočni višini 180 cm visokega človeka) s sipkim materialom na delu, kamor bi se delavec oprl, brez ustreznih pripomočkov (na primer stopnice) ni mogoče opredeliti kot enostavnega oziroma običajnega, za katerega delavcu ne bi bilo potrebno zagotoviti ustreznih delovnih sredstev oziroma opreme.
invalidnost - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Tožnik uveljavlja telesno okvaro po hujših stanjih po infarktu miokarda. Tožnik je uvrščen v I. funkcijski razred po klasifikaciji NYHA, pri njem okvara srčne funkcije ni podana v takšni stopnji, da bi bilo pri njem po Seznamu telesnih okvar mogoče ugotoviti telesno okvaro in mu zanjo priznati pravico do invalidnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidnine za 60 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Tožnik je vabilo na zagovor prejel istega dne, kot je bil določen za zagovor, oziroma celo po izteku časa, ki je bil predviden za zagovor. Navedeno pomeni, da tožniku ni bila omogočena pravica do zagovora, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita (čl. 83/2 ZDR).
ZIZ člen 6, 6/1, 6/1, 6/3, 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 132, 142, 142/1. ZASP člen 71, 71/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti - ugovor novega dolžnika - sestava sodišča - strokovni sodelavec - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - avtorske pravice zapustnika
ZIZ v drugem odstavku 6. člena ne pooblašča strokovnega sodelavca za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (sklepa v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti po oceni višjega sodišča ni mogoče šteti niti kot vmesnega procesnega sklepa, za izdajo katerega bi bil v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena ZIZ pristojen strokovni sodelavec oziroma sodniški pomočnik), zato lahko o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odloča zgolj sodnik.
Na dediču, zoper katerega je sodišče po smrti zapustnika (predhodnega dolžnika) nadaljevalo posamezni izvršilni postopek, je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki ga razbremenjujejo odgovornosti za konkreten zapustnikov dolg.
Ker dedič odgovarja za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem (a do višine podedovanega premoženja - pro viribus hereditatis) in ne zgolj s podedovanim premoženjem (cum viribus hereditatis), vprašanje nedopustnosti izvršbe na podedovane avtorske pravice in nedokončana dela zapustnika na odgovornost novega dolžnika ne more vplivati.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZUTD člen 118.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
Tožnik je tožbo zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarnega nadomestila za čas brezposlenosti), vložil po izteku 30-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je treba zavreči (ZUTD člen 118).
Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Kot izpolnitev zahtevka se smiselno šteje tudi priznanje terjatve tožeče stranke v postopku prisilne poravnave. S tem je tožena stranka namreč dejansko pripoznala utemeljenost zahtevka v tem sporu. Zato mora tožeči stranki povrniti stroške, ki so ji nastali od vložitve sklepa o izvršbi do pravočasnega umika tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR je dolžan delodajalec, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali nalogah ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstoji, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Vendar je delodajalec dolžan delavcu ponuditi le ustrezno zaposlitev, ki je v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Torej delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas, delodajalec ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora – sestavine sklepa o odreditvi začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora
Določbi drugega odstavka 21. člena ZOPNI je zadoščeno, če sklep vsebuje vse kar zahteva navedena zakonska določba (podatke o lastniku, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja, čas in kraj storitve ter zakonsko označbo tega dejanja, premoženje, ki je predmet zavarovanja ter način in trajanje zavarovanja), pri tem pa ni nujno, da bi bil opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja naveden v izreku sklepa, pač pa je lahko naveden v obrazložitvi sklepa, s katerim se odreja začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, izrek takšnega sklepa pa mora vsebovati podatke potrebne za odreditev zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi.
OZ člen 9, 88, 88/1. ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136/3, 138.
stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za delo
Iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izhaja, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče, plačilo za bivanje pa bo delodajalec odtegnil od plače delavca. Pogodba vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja. Ker delavec ne more dati soglasja za pobot izplačila plače pred nastankom delodajalčeve terjatve (2. in 3. odst. 136. čl. ZDR), se pogodba o zaposlitvi v delu, ki določa, da bo delodajalec plačilo za bivanje odtegnil od plače delavca, pri čemer je delavec dovoljenje za odtegovanje od plače dal vnaprej, ne sme uporabljati.
Pravdni stranki se nista dogovorili, da bo zagotavljanje prenočišča oblika plačila delavcu, zato pri odločanju v tem sporu ne pride v poštev uporaba določbe 138. člena ZDR, ki ureja takšne primere. Terjatev tožeče stranke za plačilo prenočišča je nastajala in hkrati zapadla periodično, in sicer s pretekom vsakega meseca, v katerem je tožeča stranka zagotavljala prenočišče tožencu, ta pa ga je uporabljal. Tožeča stranka je plačilo stroškov bivanja za določeno obdobje od toženca terjala in mu za to postavila 8-dnevni rok. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov prenočišča za vtoževano obdobje utemeljen.
Prejemanje plačila preko Avtorske agencije Slovenije ni v nasprotju z veljavno davčno zakonodajo, ker je v tem primeru, glede na zakonodajo, ki opredeljuje zastopanje avtorjev (uveljavljanje avtorskih pravic po zastopniku), upravičeni lastnik dohodka avtor in ne zastopnik oz. Avtorska agencija Slovenije. Določbo 7. odstavka 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je potrebno razlagati tako, da je izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko Avtorske agencije Slovenije skladno s citiranimi določbami Pravilnika.
Glede na izvedenkino zahtevo v stroškovniku , da se ji nagrada za izvedensko mnenje nakaže kot nagrada avtorju po izstavitvi računa avtorske agencije Slovenije, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da bo tožena stranka nagrado s prispevkom plačala po prejemu računa avtorske agencije.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 143, 143/3, 144, 144/1, 170, 454.
invalidnina - I. kategorija invalidnosti - seznam telesnih okvar
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, neutemeljen.
V 170. členu ZPIZ-1 je določeno, da se invalidnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev za nazaj. Ker je izplačevanje invalidnine pogojeno z datumom vložene zahteve, se lahko izplačevanje invalidnine razlikuje od dneva nastanka telesne okvare. Od dneva nastanka telesne okvare se invalidnina izplačuje le, če je že na dan nastanka telesne okvare vložen zahtevek, v nasprotnem primeru se invalidnina izplačuje največ od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev nazaj.
zavarovanje davčne obveznosti - izvršba na delež družbenika v družbi
Po 208. členu ZDavP-2 je (davčna) izvršba dovoljena na deležu družbenika (če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz dolžnikovega premičnega premoženja). Ker je delež družbenika lahko predmet izvršbe, je glede na določbo 241. člena ZIZ, dovoljeno tudi zavarovanje ob pogoju, da sredstvo zavarovanja dopušča ZIZ ali kakšen drug zakon. V konkretnem primeru to sredstvo dopušča ZDavP-2 v 113. členu. ZDavP-2 tako upniku nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika.
ZD člen 203. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP 224, 224/1.
dedovanje - nadaljevanje postopka z dolžnikovim dedičem - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - ugotovitvena sodba v pravdi - javna listina - pomen smrtovnice
V pravni teoriji in sodni praksi je usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o delovanju.
Če se prehod zapustnikove terjatve oziroma dolga na dediča ne more dokazati s sklepom o dedovanju (ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine, ali je bilo v zapuščini samo premično premoženje, dediče pa niso zahtevali obravnave, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
spor majhne vrednosti - razglasitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti se sodba razglasi takoj po koncu glavne obravnave, česar sodišče prve stopnje ni storilo. Vendar ta kršitev ni bistvena, ker na pravilnost in zakonitost sodbe ni in ni mogla vplivati.