ZD člen 203. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP 224, 224/1.
dedovanje - nadaljevanje postopka z dolžnikovim dedičem - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - ugotovitvena sodba v pravdi - javna listina - pomen smrtovnice
V pravni teoriji in sodni praksi je usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o delovanju.
Če se prehod zapustnikove terjatve oziroma dolga na dediča ne more dokazati s sklepom o dedovanju (ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine, ali je bilo v zapuščini samo premično premoženje, dediče pa niso zahtevali obravnave, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZIZ člen 40, 40/4, 141, 141/7.
odgovornost samostojnega podjetnika - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko teče izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo je dovoljena izvršba tudi na poslovni račun, ki ga ima po zatrjevanjih upnice dolžnik kot samostojni podjetnik.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZUTD člen 118.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
Tožnik je tožbo zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarnega nadomestila za čas brezposlenosti), vložil po izteku 30-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je treba zavreči (ZUTD člen 118).
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 171, 179, 179/1, 179/2. ZDR člen 184. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen člen 4, 4/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu „poslovodja prodajalne“. Pred odprtjem trgovine je prevzel blago, ki ga je dostavil prevoznik tožene stranke. Tožnika je pred vhodom v trgovino čakal voziček, na katerem so bili naloženi zaboji blaga. Zaboji so bili naloženi v višini preko 2 metrov. Ko je tožnik prijel najvišji zaboj, da bi voziček razložil, mu je zaradi velike teže spodvilo roko. Ker zaboja ni mogel kontrolirano dvigniti in odložiti, se je cela vrsta zabojev nagnila ter mu stisnila levo roko. Protipravno ravnanje tožene stranke kot element odškodninskega delikta je podano, ker je višina zabojev dosegala najmanj dva metra. Višina zabojev je namreč znatno presegala tožnikovo višino (1,82 m), kar pomeni, da je bilo blago na dostavni voziček naloženo v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, zato tožnik ni mogel varno razložiti zabojev. Višina 2 metra ni obvladljiva višina, v kolikor se upošteva, da je moral tožnik s te višine dvigniti zaboj, ki je bil težak od 20 do 24 kg. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Tožnik je tudi sam prispeval k nastanku nezgode, ker je ravnal v nasprotju s tisto skrbnostjo za lastno varnost, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, ko zaboja ni dvignil, temveč ga je potegnil k sebi, pri tem pa se je celoten stolpec z zaboji nagnil k tožniku ter stisnil tožnikovo roko. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 40%.
Tožnik ni imel dovoljenja osebne zdravnice za udeležbo na atletskih igrah, ki se jih je udeležil kot aktivni tekmovalec in pri tem zapustil kraj bivanja. Tudi če bi tožnik osebno zdravnico obvestil o nameravani udeležbi na igrah, mu ta dovoljenja ne bi dala. Po določbi 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) mora osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času bolniškega staleža. Delavec se mora držati navodil zdravnika, zato da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost delavca. Delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja odsotnost z dela zaradi bolezni. POZZ nalagajo delavcu obveznost predhodne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivanja. Ker tožnik za udeležbo na atletskih igrah ni imel izrecnega dovoljenja osebne zdravnice, je podan razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
predlog vrhovnega državnega tožilstva za odložitev izvršitve odločbe - postopek odločanja po ziz - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - predlog za odlog pred začetkom izvršilnega postopka - težko nadomestljiva škoda - kršitev razpravnega načela
Predlog za odlog ali prekinitev izvršbe po 20. členu ZDT-1 je lahko vložen le v izvršilnem postopku in se za odločanje o njem uporabljajo določbe 7. poglavja ZIZ.
Določba 20. člena ZDT-1 ne daje pravne podlage za ukrep, ki bi ga lahko zahteval državni tožilec tudi pred začetkom sodnega (izvršilnega) postopka.
izredna denarna socialna pomoč - dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči
Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči in dodeljenih sredstev (v višini 150,00 EUR) ni porabil za namen adaptacije stanovanja, torej za namen, za katerega mu je bila namenjena, je to razlog, zaradi katerega glede na 3. odstavek 31. c člena ZSV, tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 18 mesecev. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo - osnova za odmero - invalidnost II. kategorije - povprečna plača - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delavec invalid
Določba drugega odstavka 61. člena ZUTD (po kateri se v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, če je zavarovanec v obdobju osem mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo; če je zavarovanec prejemal plačo krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto denarno nadomestilo) ureja le primere, ko zavarovanec v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti ne prejme osmih plač. Tožniku so bile v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti dejansko izplačane plače. Zato v obravnavanem primeru ne gre za dejanski stan iz določbe drugega odstavka 61. člena ZUTD. Posledično tožnikov tožbeni zahtevek na vštevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v osnovo za odmero pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, ni utemeljen.
Priznanje določenih dejstev za pripoznavo dolga ne zadošča. Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – izločitvena pravica – dajatveni zahtevek na uveljavljanje izločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni izročila posesti na spornih nepremičninah niti ji ni izročila zemljiško knjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah. Tožena stranka torej svoje obveznosti ni izpolnila niti delno, tožeča stranka pa navaja, da je svojo obveznost plačila kupnine že izpolnila: če ne v celoti pa vsaj delno. Ob takem dejanskem stanju pa ne gre za situacijo, ki jo ureja določilo 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP.
Po ZFPPIPP je dopusten le zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. To pa je dajatveni zahtevek.
ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZSPJS člen 17, 17/2, 17.a, 17.a/3. ZDSS-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o službeni oceni člen 4, 6, 6/2. ZObr člen 94, 94/1.
ocena dela - službena ocena - javni uslužbenec - vojak - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe delovno sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti službene ocene. sodišče pa ni pristojno, da bi samo podalo službeno oceno namesto zato pristojne osebe (člen 6 pravilnika o službeni oceni, točka 103 pravil službe v slovenski
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti službene ocene. Sodišče pa ni pristojno, da bi samo podalo službeno oceno namesto zato pristojne osebe (člen 6 Pravilnika o službeni oceni, točka 103 Pravil službe v Slovenski vojski), zato je potrebno tožnikovo tožbo v zvezi z delom tožnikovega tožbenega zahtevka, v katerem je ta vtoževal službeno oceno 5 (odlično) za določeno leto, zavreči.
ZD člen 184. ZIZ člen 53, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vrednost podedovanega premoženja - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Vrednost podedovanega premoženja mora biti ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku (184. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ZSReg člen 5, 5/1, 5/1-4. ZGD-1 člen 295, 295/2, 398.
ničnost sklepov skupščine – učinek razveljavljenega sklepa – vpis sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ničnost sklepov – vpis po uradni dolžnosti
Odločitev o veljavnosti sklepov izpodbijane skupščine nima oblikovalnega učinka na korporacijska razmerja subjekta vpisa v sodnem registru.
Vpis sodbe o ugotovljeni ničnosti sklepa je predviden zato, ker zaradi ugotovljene ničnosti ni več podlage za vpis sklepa v sodnem registru. Vsebina sklepa se tako po uradni dolžnosti vpiše v register „le“, če gre za sodbo, s katero se sklep ugotovi za ničnega ali se razveljavi. Če pa je sodišče zavrnilo tožbo, v sodni register ne vpiše ničesar.
Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Izvedenec psihater je pri tožnici postavil diagnozo anksiozno depresivna motnja in čustveno neuravnovešene osebnostne motnje. Ugotovil je, da tožnica biva v izjemno neugodnih socialnih razmerah, ter da v prvi vrsti potrebuje socialno pomoč, ureditev stanovanjskih razmer, pomoč Centra za socialno delo in rešitev premoženjskega stanja ter tudi psihiatrično zdravljenje, v smislu zdravljenje anksiozno depresivne motnje, s sočasno pomočjo pri reševanju socialnega vprašanja. Pri tožnici je zaradi posledic bolezni tako podana III. kategorija invalidnosti.
Sporazuma o socialnem zavarovanju (tako z RH in BiH) se ne nanašata na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja in ne dajeta pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalne dobe, kar pomeni, da v tožničinem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški in dobe, dopolnjene v Republiki Bosni in Hercegovini. Tožnica ima v Republiki Sloveniji in Republiki Črni Gori skupaj dobre 4 leta pokojninske dobe in tako kot invalid III. kategorije invalidnosti po določbi 67. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Zato tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženke ter za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
zavarovanje davčne obveznosti - izvršba na delež družbenika v družbi
Po 208. členu ZDavP-2 je (davčna) izvršba dovoljena na deležu družbenika (če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz dolžnikovega premičnega premoženja). Ker je delež družbenika lahko predmet izvršbe, je glede na določbo 241. člena ZIZ, dovoljeno tudi zavarovanje ob pogoju, da sredstvo zavarovanja dopušča ZIZ ali kakšen drug zakon. V konkretnem primeru to sredstvo dopušča ZDavP-2 v 113. členu. ZDavP-2 tako upniku nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR je dolžan delodajalec, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali nalogah ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstoji, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Vendar je delodajalec dolžan delavcu ponuditi le ustrezno zaposlitev, ki je v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Torej delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas, delodajalec ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pri tožniku je življenjska aktivnost zmanjšana pri večjih fizičnih aktivnosti, npr. rekreativno igranje nogometa, kar za tožnika predstavlja zelo pomembno dejavnost in je omejena zaradi bolečin, ki se pri tem pojavijo. Tožnik še lahko igra nogomet, vendar ne na nivoju, kot ga je igral pred nesrečo. Tožnik ima občasne težave, če dlje časa fizično dela, pri tem pa je potrebno upoštevati, da je tožnik navadni fizični delavec in da je bil ob poškodbi star 41 let. Tožnikova življenjska aktivnost je zmanjšana za 5 %. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znaša 6.000,00 EUR.
Določilo 161. člena ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sospornikom naloži povračilo pravdnih stroškov, ne ureja pa natančno procesnih položajev posameznih sospornikov, glede na njihov uspeh v postopku. Na vprašanje, ali je eventualno tožena stranka v razmerju do tožnika upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, kadar tožnik s tožbo uspe že proti prvemu tožencu (kar velja za konkretni primer), starejša slovenska sodna praksa odgovarja pritrdilno. Takšno stališče ne vzbuja pomislekov, saj pravda tudi proti eventuelno toženemu začne teči, ko se mu vroči tožba, zato je upravičen tudi do povračila stroškov, ne sicer na podlagi načela uspeha (tožbeni zahtevek proti eventuelno tožbenemu se ne zavrne) ampak po krivdnem načelu (1. odstavek 156. člena ZPP). Zato je tožnik dolžan tretjetoženi stranki (lastnici avto dvigala, pri uporabi katerega se je tožnik poškodoval), eventuelnemu sosporniku na toženi strani, povrniti nastale stroške postopka, odmerjene skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.
Tožnik je vabilo na zagovor prejel istega dne, kot je bil določen za zagovor, oziroma celo po izteku časa, ki je bil predviden za zagovor. Navedeno pomeni, da tožniku ni bila omogočena pravica do zagovora, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita (čl. 83/2 ZDR).
Prejemanje plačila preko Avtorske agencije Slovenije ni v nasprotju z veljavno davčno zakonodajo, ker je v tem primeru, glede na zakonodajo, ki opredeljuje zastopanje avtorjev (uveljavljanje avtorskih pravic po zastopniku), upravičeni lastnik dohodka avtor in ne zastopnik oz. Avtorska agencija Slovenije. Določbo 7. odstavka 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je potrebno razlagati tako, da je izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko Avtorske agencije Slovenije skladno s citiranimi določbami Pravilnika.
Glede na izvedenkino zahtevo v stroškovniku , da se ji nagrada za izvedensko mnenje nakaže kot nagrada avtorju po izstavitvi računa avtorske agencije Slovenije, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da bo tožena stranka nagrado s prispevkom plačala po prejemu računa avtorske agencije.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.