verzija - plačilo uporabnine – nedobroverni posestnik
Kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, je nedobroverni posestnik. Pri uporabi tuje stvari ga zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari.
Pri nedobrovernem posestniku ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari zanj pomenila objektivno korist ali ne, oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnihkoli razlogov opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima.
Protipravnost motenja je izključena, kadar je tako eksplicitno navedeno v zakonu ali kadar je dejanje/ravnanje opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, pod pogojem, da je ta sprejet na zakonski podlagi oziroma zakon nanj prenaša pooblastilo za (podrobnejšo) ureditev pravnih razmerij.
Pri inšpekcijski odločbi gre za oblasten enostranski posamičen akt, s katerim je na podlagi zakona/podzakonskega predpisa avtoritativno odločeno o pravici/obveznosti stranke. Iz predmetne inšpekcijske odločbe jasno izhaja obveznost tožene stranke, da mora odklopiti električni priključek tožnikov, kar pomeni, da takšen odklop, če bi ga tožena stranka izvedla, ne bi nasprotoval pravnemu redu in zato zaradi pomanjkanja protipravnosti ne bi predstavljal motilnega ravnanja.
Zaradi vsebinske in formalne pomanjkljivosti tožbe pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani. Z očitkom o naznanitvi dejanja policistom ni zatrjevano nedopustno ravnanje; očitek o posredovanju podatkov o tatvini okoličanom pa zaradi nezadostne substanciranosti ne utemeljuje tožbenega zahtevka. Nobeden od očitkov ne privede do uveljavljane posledice – odškodninske odgovornosti tožencev.
Za spor o plačilu odškodnine zakon enotnega sosporništva ne določa; tudi po naravi odškodninsko razmerje ni tako, da bi bila odločitev v sporu nujno enaka za vse sospornike na pasivni strani.
najemna pogodba – skrbnost ravnanja – raba stvari – izklop centralne kurjave – odškodninska odgovornost
Če najemnik sredi zime izklopi centralno kurjavo in zapusti hišo, je takšno ravnanje zaradi splošno znanih dejstev glede prostornine vode v trdem agregatnem stanju, neskrbno.
načelo spoštovanja dogovorov – bistvene sestavine sporazuma – pogajanja pred sklenitvijo pogodbe – načelo vestnosti in poštenja – avtonomija volje
Dejstvo, da v sporazumu niso navedene proračunske postavke, zakonite pravne podlage ter datumi plačila na samo veljavnost sporazuma nimajo vpliva, saj ne gre za bistvene sestavine sporazuma.
Tožena stranka bi morala pred podpisom sporazuma poskrbeti, da bi se predhodno opravil postopek iz prej citiranega Pravilnika, ne more pa se po podpisu sporazuma sklicevati na nepravilnosti, ki jih je zaradi lastne neskrbnosti zagrešila sama. Svoje neskrbnosti pri vstopanju v pravno poslovni odnos ne more naprtiti tožeči stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063620
ZPP člen 184, 184/2. OZ člen 926, 926/1, 943.
premoženjsko zavarovanje – zavarovana stvar – sprememba tožbe glede na drug predmet zavarovanja
Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka. Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.
O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police.
predhodne zdravstvene težave - zamudne obresti - materialni predpis
Prejšnje zdravstvene težave, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, ne opravičujejo zmanjšanja odškodnine.
Ker je ZOZP glede na OZ lex specialis, zavarovalnica pride v zamudo šele po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek.
neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – izjalovljeno pričakovanje – pričetek teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve
Ker terjatev iz naslova neupravičene obogatitve nastane s prehodom koristi s prikrajšane osebe na osebo, ki je s tem pridobila korist , za pričetek teka zastaralnega roka za njeno uveljavitev ni vedno odločilen trenutek, ko so bila vlaganja zaključena, ampak je pomembno, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
Dolžnika nista enotna sospornika. Prvi dolžnik namreč nastopa kot glavni dolžnik, drugi dolžnik pa kot menični porok, ki upniku odgovarja solidarno. Eno od načel meničnega prava je namreč načelo samostojne menične obveznosti. Tudi, če menico izda glavni dolžnik, ki je npr. kasneje izbrisan iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075523
ZPP člen 14.
soprispevek oškodovanca - vezanost na obsodilno kazensko sodbo
V regresni pravdi ima toženec možnost, da poda ugovor glede soprispevka oškodovanca, sodišče pa je ne glede na morebitno pravnomočno kazensko sodbo, s katero je toženec obsojen za kaznivo dejanje, dolžno ta ugovor obravnavati in izvesti predlagane pravno odločilne dokaze, saj je vezano zgolj na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost.
Kadar toženec v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora sodišče izvesti predlagane dokaze in znova odmeriti pravično in primerno denarno odškodnino, saj lahko le na tak način izčrpa postavljeni ugovor.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravilna uporaba materialnega prava - omejitve glede pridobitve lastninske pravice - potek priposestvovalne dobe - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - lastniška posest
Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – prekluzija glede predlaganja dokazov – poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca
Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 313, 313/2. OZ člen 101, 101/1, 101/2.
spor majhne vrednosti – pisna izjava priče – smrt priče pred njenim zaslišanjem – načelo kontradiktornosti – ugovor sočasnosti izpolnitve – prisilna izvršba zoper tožnika
Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.
Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.
predlog za izločitev sodnika – nepopoln predlog – pristojnost razpravljajočega sodnika – pritožba zoper sklep o zavrženju predloga – navajanje novih dejstev in dokazov
Okoliščina, da zoper sklep o zavrženju nepopolne zahteve za izločitev sodnika ni posebne pritožbe, ne pomeni, da ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Pristojnost razpravljajočega sodnika, da odloči o predlogu za izločitev sodnika, je podana le, ko gre zgolj in samo za zavlačevanje postopka. V dvomu mora o predlogu odločiti predsednik sodišča in ne razpravljajoči sodnik.
starostna pokojnina - pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Tožnik pravice do izbire ni izčrpal pri drugem nosilcu zavarovanja že s tem, ko je od tujega nosilca neko obdobje dobival pokojninsko dajatev. Tožnik se ni mogel vnaprej odpovedati pokojnini pri toženki in v takšnem primeru ostati brez zagotovljene pravice do socialne varnosti, dokler mu toženka te pokojnine ni priznala oziroma mu je ni priznalo sodišče. Šele takrat je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja in šele takrat je lahko tudi opravil izbiro, katero bo užival. Šele ob takšnem tolmačenju 177. člena ZPIZ-1 ni poseženo v tožnikovo pravico do izbire ugodnejše pokojnine po drugem odstavku 177. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil v spornem obdobju (ko je začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) upravičen do izplačila starostne pokojnine, priznane z odločbama, na podlagi dobe, prebite v Sloveniji.