invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima.
Če je tožnik res priposestvoval sporni del gozdne parcele še v času veljavnosti ODZ, je originarno pridobil lastninsko pravico pred uveljavitvijo določbe ZG, ki prepoveduje drobljenje manjših gozdnih parcel, zato mu je sodišče s sklicevanjem na to prepoved ne more odvzeti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075744
ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 108, 108/6. ZDav-P člen 35. ZIZ člen 41, 129, 132.
popravni sklep - očitna pisna pomota - nepravilnost pooblastila - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predhodno vprašanje - izplačilo terjatve na račun osebe, ki ni upnik - zmoten preračun tečaja - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.
V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.
invalidnost I. kategorije - rok za izpolnitev obveznosti - odškodninska odgovornost zavoda - invalidska pokojnina
Tožnik je zahteval, da mu toženka izplača zneske invalidske pokojnine, zapadle do dne izdaje sodbe, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 60 dni pod izvršbo. Takšnemu zahtevku tožnika je sodišče v bistvu ugodilo, saj je toženko zavezalo, da je dolžna tožniku izplačati že zapadle zneske invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, in sicer v roku 60 dni, pri tem pa je kot začetek teka izpolnitve navedlo "poplačilo denarnih dajatev". Sodišče je kot pravno podlago za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka štelo 276. člen ZPIZ-1, kjer je urejena odškodninska odgovornost toženke. V tem delu materialno-pravno drugačen rok ali tek roka za plačilo odškodnine ni določen, zato bi bilo sodišče dolžno upoštevati izpolnitveni rok, kakor ga je tožnik postavil v svoji tožbi, torej da dobi plačilo v roku 60 dni.
Ker motilnega dejanja več ni, tudi ni pogojev za ugoditev zahtevku za prenehanje motenja posesti. Ker je bilo sicer nesporno motilno dejanje plod zmote, tudi ni pogojev za prepoved nadaljnjega motenja.
Upravičeni predlagatelj po ZVEtL je lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ, pa čeprav izkazuje upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
zakonito dedovanje - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje lastninske pravice - pravilnost zapisa priimka
Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravilna uporaba materialnega prava - omejitve glede pridobitve lastninske pravice - potek priposestvovalne dobe - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - lastniška posest
Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.
starostna pokojnina - pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Tožnik pravice do izbire ni izčrpal pri drugem nosilcu zavarovanja že s tem, ko je od tujega nosilca neko obdobje dobival pokojninsko dajatev. Tožnik se ni mogel vnaprej odpovedati pokojnini pri toženki in v takšnem primeru ostati brez zagotovljene pravice do socialne varnosti, dokler mu toženka te pokojnine ni priznala oziroma mu je ni priznalo sodišče. Šele takrat je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja in šele takrat je lahko tudi opravil izbiro, katero bo užival. Šele ob takšnem tolmačenju 177. člena ZPIZ-1 ni poseženo v tožnikovo pravico do izbire ugodnejše pokojnine po drugem odstavku 177. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil v spornem obdobju (ko je začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) upravičen do izplačila starostne pokojnine, priznane z odločbama, na podlagi dobe, prebite v Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063689
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodnina – prepozna izpraznitev nepremičnine – pravočasno grajanje procesnih kršitev – uveljavljanje kršitev določb postopka do konca glavne obravnave – pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožnik v prvostopenjskem postopku do konca glavne obravnave ni uveljavljal kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo soočenja prič P. in P., kar bi na zadnjem naroku lahko storil. Zato šele v pritožbi uveljavljane kršitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Ne glede na to, ali pride do umika tožbe, ali se umik zaradi neaktivnosti strank domneva, je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka. Te dolžnosti ne bi imel le v primeru, da bi tožbo umaknil zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka.
ZSDP člen 65. ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 15, 15/1, 15/4, 15/5.
otroški dodatek - dohodek - samostojni podjetnik - dohodek iz dejavnosti
V petem odstavku 15. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika je določeno, da se za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid do 1. aprila naslednjega leta. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo potrebno dohodek iz dejavnosti upoštevati tako, da bi se upošteval le njegov realni prihodek, temveč je potrebno kot fiktivni dohodek upoštevati 75 % bruto minimalne plače v skladu z določbo 14. člena ZUPJS. Zato je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka tožnice v zvezi z dohodkom tožničinega moža (samostojnega podjetnika) pravilno ravnala, ko je pri upoštevanju tožnikove dejavnosti upoštevala 75 % bruto minimalne plače.
Namen samega izračuna dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka je v tem, da se ugotovi dejanski materialni položaj posameznika in družine, torej kakšen dohodek ima družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, da se lahko pravilno, ob upoštevanju njenega materialnega položaja, določi upravičenost do otroškega dodatka in s tem tudi sama višina otroškega dodatka v posledici razvrstitve v posamezni dohodkovni razred.
Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnosti po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve
verodostojna listina – predložitev verodostojne listine v pravdi
Predložitev verodostojne listine v teku pravde, torej po tem, ko je zaradi ugovora dolžnika sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni pogoj za odločanje o zahtevku, niti pogoj za to, da mu sodišče lahko ugodi. V tem postopku se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka. Tudi če listine, ki so bile predložene s strani tožeče stranke, ne bi imele lastnosti verodostojne listine, to ne pomeni, da ne gre za listine v smislu določb ZPP, s katerimi je tožeča stranka dokazovala obstoj in višino svoje terjatve.
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 313, 313/2. OZ člen 101, 101/1, 101/2.
spor majhne vrednosti – pisna izjava priče – smrt priče pred njenim zaslišanjem – načelo kontradiktornosti – ugovor sočasnosti izpolnitve – prisilna izvršba zoper tožnika
Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.
Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.
spor majhne vrednosti - razglasitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti se sodba razglasi takoj po koncu glavne obravnave, česar sodišče prve stopnje ni storilo. Vendar ta kršitev ni bistvena, ker na pravilnost in zakonitost sodbe ni in ni mogla vplivati.
splošni pogoji - izključitev rizika – škoda v zvezi s posestjo in uporabo službenega vozila – odgovornost delodajalca za poškodbo pri delu
Vozilo, ki ga je tožnik dobil od delodajalca, je po svoji osnovni funkciji prevozno sredstvo, namenjeno ne le prevozu potnikov, ampak tudi blaga. Sestavni del funkcije prevoza blaga oziroma materiala, pa je tudi nalaganje in razlaganje tovora z vstopanjem in izstopanjem v in iz vozila. Zato so, poleg samega prevoza in uporabe vozila kot prevoznega sredstva, tudi takšna opravila zajeta v pojmu uporabe in posesti vozila.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Pritožba med drugim zatrjuje, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj ni bilo mogoče pregledati listin, ki so bile podlaga za odreditev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in na podlagi teh za opravo hišne preiskave pri obdolžencu, in ki so sestavni del drugega spisa. S tem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve določb 128. člena navedenega zakona. Ta pravica mora biti obdolžencu in zagovorniku kot stranki v postopku dana, saj sicer učinkovito izvajanje obrambe ni mogoče.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela, je upravičena do plačila stroškov postopka, četudi naj bi umik tožbe podala dva meseca po priznanju terjatev v stečajnem postopku. S svojim umikom tožbe namreč ni „zamudila“, saj toženi stranki v času od priznanja terjatve do umika tožbe niso nastali nikakršni stroški. Torej s svojim ne takojšnjim umikom tožbe toženi stranki ni povzročila nobenih stroškov, ki bi ji jih morala zaradi svojega ravnanja povrniti.