ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171, 171/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojen organ - prepozna tožba - očitna pomota
Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, vložila pri toženi stranki. Ta je nato z dopisom tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba pri sodišču vložena takrat, ko jo je tožena stranka posredovala sodišču, to pa je bilo že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je potrebno kot prepozno vloženo zavreči.
ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. V sporni zadevi navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v roku, določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program po ZVoz.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Po mnenju sodnega izvedenca ni bilo medicinskih razlogov, zaradi katerih bi moral biti prvo tožnik v bolniškem staležu tudi v spornem obdobju, torej več kot pol leta po opravljeni prvi operaciji nosu. Po operaciji nosnega pretina, če poteka brez zapletov, je bolnik ponavadi nesposoben za delo 10 do 14 dni le izjemoma, če dela v neugodnih klimatskih razmerah ali v prašnem okolju nekaj več. Nekaj več pa nikakor ne pomeni, da bi to obstajalo tudi po pol leta. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je bil začasno nezmožen za delo tudi v spornem obdobju, ni utemeljen.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Storilčev neopravičen izostanek z razgovora za pripravo predloga konkretne naloge za nadomestitev globe na centru za socialno delo se šteje za umik predloga za nadomestitev globe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka zaradi odhoda v tujino - bistvena kršitev določb postopka – podaljšanje roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program
Storilec je opravil kontrolni zdravniški pregled in predložil zdravniško spričevalo, zato je prenehal razlog za prekinitev postopka (odhod v tujino).
Roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program pri presoji odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče podaljšati.
ZIZ v drugem odstavku 80. člena določa tudi izjemo od izjeme, ko predmeti niso izvzeti iz izvršbe, torej so ponovno predmet izvršbe. Gre za primer, če se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, […], danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen […], s slednjim pogojem pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Njegov zaključek, da zadostuje, da so bila pridobljena finančna sredstva porabljena za razvoj dejavnosti, je preozek in materialnopravno zmoten.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - zavarovalna doba v Sloveniji - tuj pokojninski sistem - priznanje pravice v tuji državi
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066093
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev dokazil o vključitvi v rehabilitacijski program
Storilec mora predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku, ki je določen v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ne šele hkrati s pritožbo zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
Kdaj gre za hujši prekršek, določa ZPrCP v četrtem odstavku 23. člena. Po navedeni zakonski določbi se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP-A). Navedena določba pomeni, da morata biti za to, da se prekršek šteje za hujši prekršek, izpolnjena oba pogoja hkrati, torej, predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – drugačna presoja ugotovljenih dejstev – zmanjšana kriminalna količina – sprememba sodbe – kazenska sankcija – znižanje kazni – odvzem predmetov
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je glede na sicer pravilno ugotovljena odločilna dejstva potrebna samo drugačna presoja teh dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, temveč jo je spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe izpustilo besedilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
spor majhne vrednosti - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva po izvedbi naroka - pogoji za izdajo odločbe
Ker je dejansko stanje v obravnavani zadevi sporno, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo (sporno je dejstvo, ali se je nasprotna terjatev tožene stranke v višini 2.435,57 EUR pobotala z vtoževano terjatvijo tožnika), tožena stranka pa je izrecno zahtevala izvedbo naroka, pogoji za izdajo sodbe brez naroka niso podani.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
V 2. alineji 68. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, čigar invalidnost je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta (gostota pokojninske dobe). Pravico do invalidske pokojnine po tej določbi je mogoče invalidu I. kategorije, če ta ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznati le ob izpolnjevanju predpisane pokojninske dobe. Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 61 let starosti. Ker ne izpolnjuje pogoja potrebne pokojninske dobe za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika.
Tožnica je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega pa ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnica ni izkazala, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj slednji ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (tega ni predložil niti pred sodiščem prve stopnje), zato je taka pritožba na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je treba zavreči.
Tožnica je bila v pravnem pouku poučena o tem, da stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. čl. ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo (336. čl. ZPP), pritožbeno sodišče tožnice ni pozvalo naj svojo vlogo (pritožbo) dopolni s potrdilom o tem, da ima njen pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, temveč je pritožbo utemeljeno zavrglo.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – skupno premoženje zakoncev
Toženec kot izključni zemljiškoknjižni lastnik lahko proti dobrovernemu tretjemu razpolaga z nepremičnino, ki naj bi predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, in tako onemogoči kasnejše uveljavljanje tožničine terjatve.