invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
V 2. alineji 68. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, čigar invalidnost je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta (gostota pokojninske dobe). Pravico do invalidske pokojnine po tej določbi je mogoče invalidu I. kategorije, če ta ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznati le ob izpolnjevanju predpisane pokojninske dobe. Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 61 let starosti. Ker ne izpolnjuje pogoja potrebne pokojninske dobe za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZDR člen 116, 116/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - invalidnost
Opravljanja dela na delovnem mestu pomočnika vodja strežbe ni možno prilagoditi tako, da tožnik na tem delovnem mestu ne bi dvigal bremen težjih od 5 kg in opravljal natakarskih del (za katera je invalidska komisija I. stopnje prav tako ugotovila, da tožnik zanje ni sposoben), zato tožena stranka tožniku tudi ne bi mogla ponuditi dela na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji, ki bi ustrezali omejitve iz odločbe ZPIZ. Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je sprejela mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 102. členom ZPIZ-1 in 40. členom ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – skupno premoženje zakoncev
Toženec kot izključni zemljiškoknjižni lastnik lahko proti dobrovernemu tretjemu razpolaga z nepremičnino, ki naj bi predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, in tako onemogoči kasnejše uveljavljanje tožničine terjatve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066093
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev dokazil o vključitvi v rehabilitacijski program
Storilec mora predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku, ki je določen v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ne šele hkrati s pritožbo zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v roku, določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program po ZVoz.
Kdaj gre za hujši prekršek, določa ZPrCP v četrtem odstavku 23. člena. Po navedeni zakonski določbi se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP-A). Navedena določba pomeni, da morata biti za to, da se prekršek šteje za hujši prekršek, izpolnjena oba pogoja hkrati, torej, predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.
ZIZ v drugem odstavku 80. člena določa tudi izjemo od izjeme, ko predmeti niso izvzeti iz izvršbe, torej so ponovno predmet izvršbe. Gre za primer, če se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, […], danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen […], s slednjim pogojem pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Njegov zaključek, da zadostuje, da so bila pridobljena finančna sredstva porabljena za razvoj dejavnosti, je preozek in materialnopravno zmoten.
Res tožeča stranka ni pravilno izpolnila pogodbene obveznosti, ampak je k odpravi napake pristopila tožena stranka sama, kar je bila njena pravica. To pa pomeni, da je kljub vsemu prišlo do izpolnitve prodajne pogodbe.
ZIZ člen 62, 65. ZST-1 člen 5. ZPP člen 105a, 112.
nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tek vložitve tožbe - dan oddaje na pošto - pomotna vložitev - nepristojno sodišče
Uporaba določila 5. člena ZST-1 bi prišla v poštev zgolj v primeru, če bi sodišče (na podlagi utemeljenega ugovora dolžnika) razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa v obravnavanem primeru, ko je pritožnica po njenih trditvah v izvršilnem postopku vložila ugovor tretjega ter bila napotena na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
Glede na to, da je bil toženki določen rok za dopolnitev vloge oziroma pripravo elaborata, pri čemer toženka ni predlagala podaljšanja tako določenega roka, elaborata pa ni pripravila kljub temu, da ji je tožnica posredovala njegov vzorec s pojasnilom o metodologiji njegove priprave, toženka pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti v obravnavanem primeru ni zadostila standardu skrbnega ravnanja.
predlog za pregon - kazenska ovadba - nedvomno izražena volje za pregon
Za podajo kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon res ni potrebna neka posebna formalna oblika (način sestave, način podaje), mora pa biti volja za pregon jasno prepoznavna iz vsebine. Sklepanje o taki volji za nazaj zaradi nezadovoljstva z izidom (drugega) postopka (o prekršku), ne more nadomeščati pravočasne in nedvomno izražene volje za pregon storilca.
spor majhne vrednosti - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva po izvedbi naroka - pogoji za izdajo odločbe
Ker je dejansko stanje v obravnavani zadevi sporno, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo (sporno je dejstvo, ali se je nasprotna terjatev tožene stranke v višini 2.435,57 EUR pobotala z vtoževano terjatvijo tožnika), tožena stranka pa je izrecno zahtevala izvedbo naroka, pogoji za izdajo sodbe brez naroka niso podani.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitveno poročilo - postavitev novega cenilca na predlog dolžnika
Prvi dolžnik bi moral že pred sodiščem prve stopnje predložiti cenitveno poročilo, ki bi bistveno odstopalo od cenitvenega poročila sodnega izvedenca, s čimer bi lahko prišlo do utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja sodnega cenilca.
Prvi dolžnik, glede na to da je od začetka očital sodnemu cenilcu previsoko oceno, bi lahko že v prvih ali v drugih pripombah napovedal, da je že angažiral sodnega cenilca in da ta ne more izdelati korektnega cenitvenega poročila v danem roku 8 dni ter predlagal podaljšanje roka.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi menice - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Razveljavitev vseh “morebitnih” opravljenih izvršilnih dejanj je pomenila razveljavitev za naprej bodočih rubežev in prenosov denarnih sredstev iz računa dolžnika na račun upnika, ki sta bili edini izvršilni dejanji v sklepu o izvršbi.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171, 171/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojen organ - prepozna tožba - očitna pomota
Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, vložila pri toženi stranki. Ta je nato z dopisom tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba pri sodišču vložena takrat, ko jo je tožena stranka posredovala sodišču, to pa je bilo že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je potrebno kot prepozno vloženo zavreči.
ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. V sporni zadevi navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.
Tožnik je v tem sporu predlagal izdajo začasne odredbe in sicer primarno, da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, ki ustreza delovnemu mestu višji področni svetovalec I na sedežu družbe, podrejeno pa, da se toženi stranki prepove zaposliti javne uslužbence na vseh delovnih mestih višji področni svetovalec I, ki je predvideno v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto tožene stranke. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve ni verjetno izkazan. Tožnik se sklicuje na napačno ravnanje tožene stranke v primeru tožnikove razporeditve, vendar glede tega razlogi v prid ugotovitvi, da tožena stranka ni imela podlage za razporeditev tožnika iz sedeža družbe, v tej (začetni) fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik je namreč imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo opravljal delo tako na sedežu delodajalca kot v vseh njegovih organizacijskih enotah. Navedeno pa pomeni, da tožena stranka z obvestilom o določitvi nove lokacije tožnikovega dela, ki predstavlja njeno organizacijsko enoto, ni presegla okvira zagotavljanja dela iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi tožnika.