OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063620
ZPP člen 184, 184/2. OZ člen 926, 926/1, 943.
premoženjsko zavarovanje – zavarovana stvar – sprememba tožbe glede na drug predmet zavarovanja
Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka. Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.
O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police.
Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima.
Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.
neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - solastnina - stroški izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine je podana le v tistem obsegu, ki presega solastni delež solastnika, če ga uporablja brez pravne podlage in zanj ne plačuje ustreznega nadomestila.
Pri presoji stopnje zahtevnosti mnenja je treba upoštevati ne le obsežnost dokumentacije in časa, ki ga ima izvedenec na voljo, pač pa tudi kompleksnost in vrsto zadeve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti.
V razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, pa so podali izjavo o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ.
Obveznost sklenitve pogodbe na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, objavljene skladno z 20. členom ZKZ, ne nastane, če sprejme ponudbo le oseba, ki ni predkupni upravičenec.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih velja domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, za njihovo izpodbijanje pa se ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0006722
ZPP člen 350, 353. ZUDPPKZ člen 1.
regresni zahtevek - oškodovanec - zavarovalne pravice - odškodnina
Toženec se neutemeljeno sklicuje na to, da mu v postopku izvajanja policijskih pooblastil ni bila dana možnost enakopravnega sodelovanja kot drugemu vozniku ter da naj bi bile kršene njegove pravice.
Pritožbene trditve, da vsebine zapisnika toženec ni razumel, češ da razume le najenostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem, so neresne, glede na to, da ima toženec opravljen vozniški izpit.
Ker motilnega dejanja več ni, tudi ni pogojev za ugoditev zahtevku za prenehanje motenja posesti. Ker je bilo sicer nesporno motilno dejanje plod zmote, tudi ni pogojev za prepoved nadaljnjega motenja.
Upravičeni predlagatelj po ZVEtL je lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ, pa čeprav izkazuje upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
stvarna pristojnost – tožba zaradi motenja posesti – predhodni preizkus tožbe – ustalitev pristojnosti – ugovor pristojnosti
Tožnik je tožbo zaradi motenja posesti, za katero ZPP v drugem odstavku 30. člena izrecno predpisuje, da se obravnava v postopku pred okrajnim sodiščem, vložil pred okrožnim sodiščem. To je ob predhodnem preizkusu spregledalo, da ni pristojno za sojenje, ter je odredilo vročitev tožbe v odgovor. Od tega trenutka dalje se okrožno sodišče sámo (tj. po uradni dolžnosti) ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrajnemu sodišču. Ker druga tožena stranka na tožbo ni odgovorila, bo moralo okrožno sodišče izdati zamudni sklep po določbah ZPP, ki urejajo motenje posesti. Za odločanje med tožnikom in prvo toženo stranko, ki je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarno pristojnost, pa je pristojno okrajno sodišče.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi dejanskimi zaključki prvega sodišča, brez argumentirane obrazložitve pritožbenih navedb, ne terja od pritožbenega sodišča, da se ponovno opredeljuje do tožnikovih trditev v postopku.
ZPIZ-1 člen 109, 115, 115/1, 115/1-3, 115/3, 116, 116/5.
družinska pokojnina - pogoji - skupno prebivališče - preživljanje
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev, določenih v 115. čl. ZPIZ-1, za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu (pokojni sin v času smrti s tožnikoma ni imel skupnega stalnega prebivališča, prav tako pa tožnikoma ni uspelo dokazati, da ju je pokojni sin preživljal), zato njun tožbeni zahtevek, da se jima prizna pravica do družinske pokojnine, ni utemeljen.
zakonito dedovanje - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje lastninske pravice - pravilnost zapisa priimka
Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071745
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 13, 285, 286, 319.
uporabnina - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba tuje stvari - tuja stvar - uporaba solastne nepremičnine - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost na obrazložitev druge odločbe - načelo neposrednosti – materialno procesno vodstvo
Zaradi uporabe nepremičnine v nasprotju s pogodbo, s katero je uporaba nepremičnine razdeljena, je lahko ena stranka prikrajšana, druga pa obogatena. V tem pomenu – torej kot stvar, do katere ena od strank nima pravice – je treba interpretirati pojem tuja stvar iz 198. čl. OZ.
Ker je v drugi pravdni zadevi razsojeno zgolj to, da tožnica ni izključna lastnica spornih prostorov, je lastnino teh prostorov sodišče dolžno ugotoviti. Odločitve seveda ne more utemeljevati s stališči in ugotovitvami iz obrazložitve druge sodbe, ampak z dokazi, ki sta jih pravdni stranki podali v obravnavani pravdni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075523
ZPP člen 14.
soprispevek oškodovanca - vezanost na obsodilno kazensko sodbo
V regresni pravdi ima toženec možnost, da poda ugovor glede soprispevka oškodovanca, sodišče pa je ne glede na morebitno pravnomočno kazensko sodbo, s katero je toženec obsojen za kaznivo dejanje, dolžno ta ugovor obravnavati in izvesti predlagane pravno odločilne dokaze, saj je vezano zgolj na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost.
Kadar toženec v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora sodišče izvesti predlagane dokaze in znova odmeriti pravično in primerno denarno odškodnino, saj lahko le na tak način izčrpa postavljeni ugovor.
Dolžnika nista enotna sospornika. Prvi dolžnik namreč nastopa kot glavni dolžnik, drugi dolžnik pa kot menični porok, ki upniku odgovarja solidarno. Eno od načel meničnega prava je namreč načelo samostojne menične obveznosti. Tudi, če menico izda glavni dolžnik, ki je npr. kasneje izbrisan iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka.
Zaradi vsebinske in formalne pomanjkljivosti tožbe pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani. Z očitkom o naznanitvi dejanja policistom ni zatrjevano nedopustno ravnanje; očitek o posredovanju podatkov o tatvini okoličanom pa zaradi nezadostne substanciranosti ne utemeljuje tožbenega zahtevka. Nobeden od očitkov ne privede do uveljavljane posledice – odškodninske odgovornosti tožencev.
Za spor o plačilu odškodnine zakon enotnega sosporništva ne določa; tudi po naravi odškodninsko razmerje ni tako, da bi bila odločitev v sporu nujno enaka za vse sospornike na pasivni strani.
verodostojna listina – predložitev verodostojne listine v pravdi
Predložitev verodostojne listine v teku pravde, torej po tem, ko je zaradi ugovora dolžnika sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni pogoj za odločanje o zahtevku, niti pogoj za to, da mu sodišče lahko ugodi. V tem postopku se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka. Tudi če listine, ki so bile predložene s strani tožeče stranke, ne bi imele lastnosti verodostojne listine, to ne pomeni, da ne gre za listine v smislu določb ZPP, s katerimi je tožeča stranka dokazovala obstoj in višino svoje terjatve.