ZSDP člen 65. ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 15, 15/1, 15/4, 15/5.
otroški dodatek - dohodek - samostojni podjetnik - dohodek iz dejavnosti
V petem odstavku 15. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika je določeno, da se za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid do 1. aprila naslednjega leta. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo potrebno dohodek iz dejavnosti upoštevati tako, da bi se upošteval le njegov realni prihodek, temveč je potrebno kot fiktivni dohodek upoštevati 75 % bruto minimalne plače v skladu z določbo 14. člena ZUPJS. Zato je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka tožnice v zvezi z dohodkom tožničinega moža (samostojnega podjetnika) pravilno ravnala, ko je pri upoštevanju tožnikove dejavnosti upoštevala 75 % bruto minimalne plače.
Namen samega izračuna dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka je v tem, da se ugotovi dejanski materialni položaj posameznika in družine, torej kakšen dohodek ima družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, da se lahko pravilno, ob upoštevanju njenega materialnega položaja, določi upravičenost do otroškega dodatka in s tem tudi sama višina otroškega dodatka v posledici razvrstitve v posamezni dohodkovni razred.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063620
ZPP člen 184, 184/2. OZ člen 926, 926/1, 943.
premoženjsko zavarovanje – zavarovana stvar – sprememba tožbe glede na drug predmet zavarovanja
Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka. Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.
O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravilna uporaba materialnega prava - omejitve glede pridobitve lastninske pravice - potek priposestvovalne dobe - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - lastniška posest
Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.
zakonito dedovanje - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje lastninske pravice - pravilnost zapisa priimka
Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/3, 233/4. ZPP člen 108.
predlog za začetek stečajnega postopka – plačilo predujma – procesna predpostavka – postopek osebnega stečaja – nepopolna vloga – zakonski rok – prekluzivni rok – sklep o dopolnitvi
Založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge, pri čemer ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok. Roki, ki se nanašajo na procesna dejanja, so prekluzivni.
Zakon sodišču nalaga, da z izdajo odločb ne čaka, zaradi česar ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sodišče pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožniku ne bi smelo naložiti plačila predujma.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino tretjega - prispevek izvenzakonskega partnerja - obligacijski zahtevek - neupravičena obogatitev - vzajemna medsebojna pomoč pri delu
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je brezplačno pomoč prijateljev in sorodnikov opredelilo kot darilo, dano tožeči in toženima strankama in tako za postopek ni pomembno, kdo od prijateljev je pomagal tožeči in kdo toženi stranki, pa tudi iz izpovedb zaslišanih prič sledi, da so pomagali obema strankama, zaradi vzajemne medsebojne pomoči.
OZ člen 6, 435. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 203, 204.
prodajna pogodba - neutemeljena izdaja računa - zavrnitev računa - splošne uzance za blagovni promet
Tudi določbe Splošnih uzanc za blagovni promet o vezanosti nasprotne stranke na pogoje v računu veljajo le v primeru, ko je bila med pravdnima strankama sklenjena ustrezna pogodba in ne dajejo podlage za obveznost plačila v primeru, ko stranka enostransko pošlje blago in zato terja plačilo.
najemna pogodba za poslovne prostore - obličnost kot pogoj veljavnosti pogodbe - vlaganja - pridobitev lastninske pravice - stavbna pravica
Tožena stranka za zasedanje poslovnih prostorov potrebuje veljavno najemno pogodbo, ki mora biti po drugem odstavku 13. člena ZPSPP) pisna, sicer ni veljavna. Čeprav se je najemna pogodba že dalj časa izvajala, je tožeča stranka utemeljeno zahtevala sklenitev pisne pogodbe, česar tožena stranka ne bi smela odkloniti.
stroški upravljanja in obratovanja - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - status upravnika - pogodbena podlaga - zastaranje - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage
Upravičenje za izterjavo obratovalnih stroškov temelji na določbah o neupravičeni obogatitvi in ne na pogodbeni podlagi. Tožnica je zatrjevala, da je te stroške dobaviteljem sama poravnala iz svojih sredstev, zaradi česar je bila prikrajšana, tožena stranka pa obogatena. Ni torej trdila, da so etažni lastniki s pogodbo nanjo prenesli upravičenje za izterjavo tovrstnih stroškov, kar bi bilo za obstoj aktivne legitimacije na pogodbeni podlagi sicer nujno potrebno glede na njen zakonski položaj, ki je zgolj v zastopanju etažnih lastnikov.
Sodišče zgolj preverja pravilnost (in ne ugotavlja) zneskov, ki jih tožeča stranka terja. Takšni končni zneski za posamezno storitev tudi iz priloženih listin (razdelilnikov) niso razvidni, zato sklicevanje na listine kot del trditvene podlage ne more biti utemeljeno.
Sodišče prve stopnje je za prevzem objekta pravilno štelo, da je tožena stranka objekt uporabljala in ga celo posredovala naprej v delo drugemu, ki je opravil druga dela; tako ravnanje tožene stranke je moč šteti kot prevzem dela s konkludentnimi dejanji.
Izostanek dokončnega obračuna med strankama ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna tožeči ničesar plačati.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 383. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/4.
pisanja v predhodnem postopku – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka na naslovu iz poslovnega registra – samostojen podjetnik posameznik
Dolžnik je bil samostojni podjetnik, zato je sodišče predlog za začetek postopka pravilno vročalo na naslov, vpisan v poslovni register.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno izpodbija pravilnost vročitve na naslovu iz poslovnega registra. Vendar pa zgolj navedba, da pošiljke ni prejel, da mu niti ni znano, komu je bila vročena, ne da bi se opredelil do konkretnih dejstev v zvezi z vročitvijo, kot jih izkazuje vročilnica v spisu, ne zadošča.
: ZFPPIPP člen 398, 398/3, 400, 400/4, 400/5, 401.
postopek osebnega stečaja - preizkusno obdobje – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Namen odpusta obveznosti ni samo razbremenitev dolžnika; namen preizkusnega obdobja je tudi v tem, da se v postopku osebnega stečaja ob aktivnosti dolžnika skuša v čim večji meri poplačati upnike.
skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam – skupna kotlovnica – upravljanje skupne kotlovnice – spor o upravljanju – pomanjkanje aktivne legitimacije
Stanovanjski zakon predvideva sodni (nepravni) postopek v primeru, če med upravniki ni dogovora o upravljanju oziroma dogovora o sodelovanju pri upravljanju, ne pa za ugotavljanje, kdo s skupnim delom, ki služi več večstanovanjskim stavbam, upravlja.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4. OZ člen 6, 6/2, 148, 171, 179, 182, 186, 186/1. ZOdvT člen 8, 8/1, 8/2. ZPP člen 14. ZVZD člen 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 14.
poškodba delavca zaradi udara električnega toka - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravila varnega dela - nevaren premik vozila - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - stroški - odvetnik več strank v isti zadevi
Čeprav električni vodi niso bili ustrezno označeni, s tem ni odpadla dolžnost tožnika, da sledi splošnim pravilom varnega dela. Četudi tožnik zaradi odsotnosti ustreznega opozorila ni pričakoval električnih vodov, bi moral biti že zaradi narave upravljanja s tovornim vozilom z dvignjenim kesonom pozoren, ali lahko premike opravi varno.
Ustrezna označitev nevarnosti pa vpliva na tiste, ki se v nevarnem območju gibljejo, da so še posebej pozorni, torej da delujejo skrajno previdno in ne le z običajno pazljivostjo. Dolžnost ustrezne označitve nevarnosti električnih vodov ima zato večjo težo od splošne dolžnosti tistega, ki se po nevarnem območju giba, da svoj premik opravi na varen način. Zato je tudi delež druge toženke pri nastanku škode večji od tožnikovega.
V uvodu izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da odloča o ugovoru predlagatelja, iz obrazložitve sklepa pa izhaja da je ugovor vložila druga udeleženka. Iz podatkov spisa izhaja, da sta ugovor vložila oba udeleženca z ločenima vlogama. Iz sklepa torej ni jasno, o čigavem ugovoru je odločalo sodišče, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1, 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
preizkus terjatev – napotitev na tožbo – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov. V takem primeru se tistega, ki je terjatev prerekal, napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Pri tem ni pomembno, da je upravitelj ugovarjal, da naj bi bila terjatev zastarana, saj noben razlog za ugovor napotitve v primeru obstoja izvršilnega naslova ne more spremeniti.
predhodna odredba – zanikanje obligacijskega razmerja – ugovor neusklajenega stanja obveznosti med strankama – objektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine
Če dolžnik ugovarja, da stanje obveznosti med strankama ni usklajeno, to ne pomeni, da pavšalno zanika obstoječe obligacijsko razmerje.
Samo dejstvo, da je dolžnik obremenil nepremičnino, še ne izkazuje nevarnosti onemogočanja ali precejšnjega oteževanja eventualne bodoče izvršbe. Da bi bilo premoženjsko oziroma finančno stanje dolžnika zaradi tega slabo, pa upnik ni niti zatrjeval.
Izmikanje plačilu, ki ga zatrjuje upnik, ni zadostna predpostavka za izkaz objektivne nevarnosti (pač pa za izkaz subjektivne nevarnosti). Gre le za enega od indicev objektivne nevarnosti. Pri tem bi namreč moral upnik zatrjevati tudi posledico v oteženem ali onemogočenem uveljavljanju terjatve, česar pa ni storil.
Če je tožena stranka tudi po prenehanju pogodbe uporabljala storitve tožeče stranke, je bila s tem obogatena in sicer za znesek, ki ga je na ta način prihranila, tožeča stranka pa je bila ravno za toliko prikrajšana.
ZZK-1 člen 125č, 125č/1, 125č/2. ZUP člen 59, 59/1.
vročitev sklepa o vpisu – pooblaščenec iz upravnega postopka
Pooblastilnega razmerja iz upravnega postopka vračanja premoženja članom agrarne skupnosti ni mogoče avtomatično prenesti v zemljiškoknjižni postopek, saj za tako postopanje ni zakonske podlage.
pogodbena kazen – zamuda – pravočasnost izjave o uveljavljanju pogodbene kazni - oblika pogodbe – javna naročila – obličnost dogovorov v postopkih javnega naročanja
V postopkih javnega naročanja posebna oblika ni predpisana samo v interesu pogodbenih strank, pač pa v javnem interesu, zato se določilo četrtega odstavka 51. člena OZ na pogodbe, sklenjene na podlagi določil ZJN, ne more nanašati.
Varnost prometa blaga in storitev ne zahteva, da je treba upnikovo pravico do pridržanja pravice do pogodbene kazni omejiti na „pet minut“ ob dobavi oziroma izpolnitvi. S petim odstavkom 251. člena OZ predpisano le, „od kdaj dalje upnik ne more več zahtevati pogodbene kazni. Najkasneje nemudoma po sprejemu izpolnitve je dolžan podati izjavo o tem, da si jo pridržuje uveljavljati. Izjavo pa lahko poda tudi prej. Nobenega dvoma ni, da jo lahko poda vsaj takrat, ko je dolžnik prišel v zamudo, lahko pa jo poda celo prej, v trenutku, ko je gotovo, da bo do zamude šele prišlo.