ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – skupno premoženje zakoncev
Toženec kot izključni zemljiškoknjižni lastnik lahko proti dobrovernemu tretjemu razpolaga z nepremičnino, ki naj bi predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, in tako onemogoči kasnejše uveljavljanje tožničine terjatve.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitveno poročilo - postavitev novega cenilca na predlog dolžnika
Prvi dolžnik bi moral že pred sodiščem prve stopnje predložiti cenitveno poročilo, ki bi bistveno odstopalo od cenitvenega poročila sodnega izvedenca, s čimer bi lahko prišlo do utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja sodnega cenilca.
Prvi dolžnik, glede na to da je od začetka očital sodnemu cenilcu previsoko oceno, bi lahko že v prvih ali v drugih pripombah napovedal, da je že angažiral sodnega cenilca in da ta ne more izdelati korektnega cenitvenega poročila v danem roku 8 dni ter predlagal podaljšanje roka.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
Glede na to, da je bil toženki določen rok za dopolnitev vloge oziroma pripravo elaborata, pri čemer toženka ni predlagala podaljšanja tako določenega roka, elaborata pa ni pripravila kljub temu, da ji je tožnica posredovala njegov vzorec s pojasnilom o metodologiji njegove priprave, toženka pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti v obravnavanem primeru ni zadostila standardu skrbnega ravnanja.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Storilčev neopravičen izostanek z razgovora za pripravo predloga konkretne naloge za nadomestitev globe na centru za socialno delo se šteje za umik predloga za nadomestitev globe.
Tožnica je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega pa ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnica ni izkazala, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj slednji ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (tega ni predložil niti pred sodiščem prve stopnje), zato je taka pritožba na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je treba zavreči.
Tožnica je bila v pravnem pouku poučena o tem, da stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. čl. ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo (336. čl. ZPP), pritožbeno sodišče tožnice ni pozvalo naj svojo vlogo (pritožbo) dopolni s potrdilom o tem, da ima njen pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, temveč je pritožbo utemeljeno zavrglo.
ZIZ člen 62, 65. ZST-1 člen 5. ZPP člen 105a, 112.
nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tek vložitve tožbe - dan oddaje na pošto - pomotna vložitev - nepristojno sodišče
Uporaba določila 5. člena ZST-1 bi prišla v poštev zgolj v primeru, če bi sodišče (na podlagi utemeljenega ugovora dolžnika) razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa v obravnavanem primeru, ko je pritožnica po njenih trditvah v izvršilnem postopku vložila ugovor tretjega ter bila napotena na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Iz zapisnika z glavne obravnave izhaja, da sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa v zvezi z dokaznim predlogom, kakor ga je tožnik podal v pripravljalni vlogi, da se dopolni izvedensko mnenje z zaslišanjem izvedenca psihiatra na glavni obravnavi. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, saj zaslišanje izvedenca psihiatra glede na že podano jasno pisno mnenje ni bilo potrebno. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje so v neskladju s pisnim izvedenskim mnenjem psihiatra, ki je v izvidu in mnenju zapisal, da je za bolj konkretne odgovore na vprašanja, ki so postavljena izvedencu, potrebno zdravljenje in da na njih sedaj ni moč dati dokončnega odgovora. Sodišče tako ni dobilo odgovora na zastavljeno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti oz. kakšna je stopnja invalidnosti pri tožniku. Zato ni pravilno stališče sodišča, da je že podano pisno mnenje zadosti jasno in da v posledici ni potrebno zaslišati izvedenca psihiatra. S takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča je bila tožniku kršena pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 399. člena ZPP.
Res tožeča stranka ni pravilno izpolnila pogodbene obveznosti, ampak je k odpravi napake pristopila tožena stranka sama, kar je bila njena pravica. To pa pomeni, da je kljub vsemu prišlo do izpolnitve prodajne pogodbe.
ZDR člen 116, 116/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - invalidnost
Opravljanja dela na delovnem mestu pomočnika vodja strežbe ni možno prilagoditi tako, da tožnik na tem delovnem mestu ne bi dvigal bremen težjih od 5 kg in opravljal natakarskih del (za katera je invalidska komisija I. stopnje prav tako ugotovila, da tožnik zanje ni sposoben), zato tožena stranka tožniku tudi ne bi mogla ponuditi dela na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji, ki bi ustrezali omejitve iz odločbe ZPIZ. Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je sprejela mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 102. členom ZPIZ-1 in 40. členom ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
spor majhne vrednosti - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva po izvedbi naroka - pogoji za izdajo odločbe
Ker je dejansko stanje v obravnavani zadevi sporno, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo (sporno je dejstvo, ali se je nasprotna terjatev tožene stranke v višini 2.435,57 EUR pobotala z vtoževano terjatvijo tožnika), tožena stranka pa je izrecno zahtevala izvedbo naroka, pogoji za izdajo sodbe brez naroka niso podani.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - zavarovalna doba v Sloveniji - tuj pokojninski sistem - priznanje pravice v tuji državi
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
Tožnik je v tem sporu predlagal izdajo začasne odredbe in sicer primarno, da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, ki ustreza delovnemu mestu višji področni svetovalec I na sedežu družbe, podrejeno pa, da se toženi stranki prepove zaposliti javne uslužbence na vseh delovnih mestih višji področni svetovalec I, ki je predvideno v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto tožene stranke. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve ni verjetno izkazan. Tožnik se sklicuje na napačno ravnanje tožene stranke v primeru tožnikove razporeditve, vendar glede tega razlogi v prid ugotovitvi, da tožena stranka ni imela podlage za razporeditev tožnika iz sedeža družbe, v tej (začetni) fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik je namreč imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo opravljal delo tako na sedežu delodajalca kot v vseh njegovih organizacijskih enotah. Navedeno pa pomeni, da tožena stranka z obvestilom o določitvi nove lokacije tožnikovega dela, ki predstavlja njeno organizacijsko enoto, ni presegla okvira zagotavljanja dela iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi tožnika.
predlog za pregon - kazenska ovadba - nedvomno izražena volje za pregon
Za podajo kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon res ni potrebna neka posebna formalna oblika (način sestave, način podaje), mora pa biti volja za pregon jasno prepoznavna iz vsebine. Sklepanje o taki volji za nazaj zaradi nezadovoljstva z izidom (drugega) postopka (o prekršku), ne more nadomeščati pravočasne in nedvomno izražene volje za pregon storilca.
ZDLov-1 člen 44, 44/1, 44/1-4, 62, 77. ZPP člen 8, 282, 286b.
izključitev člana iz lovske družine – hujša disciplinska kršitev – dokazni standard – načelo materialne resnice – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tudi v disciplinskem postopku je treba v primeru, ko o kršitvi ne obstajajo zadostni dokazi oziroma ko na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče doseči potrebnega dokaznega standarda, šteti, da očitane kršitve niso bile storjene. Gre za odraz načela materialne resnice. V skladu z načelom materialne resnice mora biti sodišče o vseh dejstvih, na katera opira svojo odločitev, prepričano. O tem, katera dejstva šteje za dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka.
Gradnja preže v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij tako ne more predstavljati hujše kršitve, za katero se izreče izključitev iz lovske družine. Posledično gre (kvečjemu) za lažjo kršitev, za katero je predvidena blažja sankcija.
Dejstvo, da je bila plošča, s katere je padla tožnica, razmajana oz. slabo pričvrščena, je brez dvoma povezano s tožničinim padcem, saj ga je povzročilo. Malomarno vzdrževanje spomenika je zato v pravno relevantni vzročni zvezi s tožničinim padcem.
Pri presoji legitimacije tožeče stranke za izterjavo nadomestila je bistveno, da s kolektivnim upravljanjem v sámo avtorsko pravico ni poseženo. Upravičenja, tako moralna kot materialna, kljub kolektivnemu upravljanju (pa naj bo mandatno razmerje urejeno na podlagi pogodbe ali zakona) ostanejo avtorju. Kolektivna organizacija je sicer več kot zgolj zastopnik avtorjev, vendar pa še vedno zgolj skrbnik tujih (avtorjevih) pravic, kajti svojo dejavnosti opravlja za avtorjev račun.
Uporabnik, ki v Sloveniji uporablja glasbo, je torej tožeči stranki dolžan plačati nadomestilo; če je s tožečo stranko sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, na podlagi pogodbe, sicer pa na podlagi zakona zaradi prikrajšanja avtorjev oz. tožeče stranke (zunanje razmerje).
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.