Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Po mnenju sodnega izvedenca ni bilo medicinskih razlogov, zaradi katerih bi moral biti prvo tožnik v bolniškem staležu tudi v spornem obdobju, torej več kot pol leta po opravljeni prvi operaciji nosu. Po operaciji nosnega pretina, če poteka brez zapletov, je bolnik ponavadi nesposoben za delo 10 do 14 dni le izjemoma, če dela v neugodnih klimatskih razmerah ali v prašnem okolju nekaj več. Nekaj več pa nikakor ne pomeni, da bi to obstajalo tudi po pol leta. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je bil začasno nezmožen za delo tudi v spornem obdobju, ni utemeljen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066093
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev dokazil o vključitvi v rehabilitacijski program
Storilec mora predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku, ki je določen v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ne šele hkrati s pritožbo zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika.
ZIZ člen 62, 65. ZST-1 člen 5. ZPP člen 105a, 112.
nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tek vložitve tožbe - dan oddaje na pošto - pomotna vložitev - nepristojno sodišče
Uporaba določila 5. člena ZST-1 bi prišla v poštev zgolj v primeru, če bi sodišče (na podlagi utemeljenega ugovora dolžnika) razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa v obravnavanem primeru, ko je pritožnica po njenih trditvah v izvršilnem postopku vložila ugovor tretjega ter bila napotena na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi menice - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Razveljavitev vseh “morebitnih” opravljenih izvršilnih dejanj je pomenila razveljavitev za naprej bodočih rubežev in prenosov denarnih sredstev iz računa dolžnika na račun upnika, ki sta bili edini izvršilni dejanji v sklepu o izvršbi.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171, 171/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojen organ - prepozna tožba - očitna pomota
Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, vložila pri toženi stranki. Ta je nato z dopisom tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba pri sodišču vložena takrat, ko jo je tožena stranka posredovala sodišču, to pa je bilo že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je potrebno kot prepozno vloženo zavreči.
ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. V sporni zadevi navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
Tožnik je v tem sporu predlagal izdajo začasne odredbe in sicer primarno, da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, ki ustreza delovnemu mestu višji področni svetovalec I na sedežu družbe, podrejeno pa, da se toženi stranki prepove zaposliti javne uslužbence na vseh delovnih mestih višji področni svetovalec I, ki je predvideno v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto tožene stranke. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve ni verjetno izkazan. Tožnik se sklicuje na napačno ravnanje tožene stranke v primeru tožnikove razporeditve, vendar glede tega razlogi v prid ugotovitvi, da tožena stranka ni imela podlage za razporeditev tožnika iz sedeža družbe, v tej (začetni) fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik je namreč imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo opravljal delo tako na sedežu delodajalca kot v vseh njegovih organizacijskih enotah. Navedeno pa pomeni, da tožena stranka z obvestilom o določitvi nove lokacije tožnikovega dela, ki predstavlja njeno organizacijsko enoto, ni presegla okvira zagotavljanja dela iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi tožnika.
Kdaj gre za hujši prekršek, določa ZPrCP v četrtem odstavku 23. člena. Po navedeni zakonski določbi se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP-A). Navedena določba pomeni, da morata biti za to, da se prekršek šteje za hujši prekršek, izpolnjena oba pogoja hkrati, torej, predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Storilčev neopravičen izostanek z razgovora za pripravo predloga konkretne naloge za nadomestitev globe na centru za socialno delo se šteje za umik predloga za nadomestitev globe.
Sodišče se v postopku izdaje zamudne sodbe ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožbenih navedb, pač pa le presoja, ali med navedbami in dokazi obstoji nasprotje.
Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
umik predloga za sklic skupščine – pisna oblika – imenovanje posebnega revizorja – preveritev ustanovitvenih postopkov – pogoji za sodno imenovanje – obrazloženost zahteve – nepoštenosti – hujše kršitve zakona ali statuta
Za umik predloga za sklic skupščine je potrebna pisna oblika.
Če manjšinski delničar poda predlog za imenovanje posebnega revizorja, skupščina o njem mora odločati. V primeru, da je takšno odločanje preprečeno, imajo manjšinski delničarji sodno varstvo za uveljavitev te pravice. To pomeni, da uprava takšnega predloga (brez soglasja predlagateljev) ne more umakniti.
Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. O tem, ali je do kršitev dejansko prišlo, pa ne odloča sodišče, ampak strokovnjak s posebnimi znanji - posebni revizor.