Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
smrt stranke - prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči - priposestvovanje
Če ima stranka pooblaščenca, katerega je pooblastila za vsa pravdna dejanja, njena smrt ni razlog za prekinitev postopka.
Sodišče nadaljuje postopek z zapustnikovimi dediči, ne da bi čakalo sklep zapuščinskega postopka, ki je zgolj deklaratorne narave. Sodba, ki se glasi na (čeprav poimensko nedoločene) dediče, je tako povsem pravilna.
posojilno razmerje - asignacijsko razmerje - nakazilo - knjižno poslovanje - elektronsko poslovanje - (ne)obstoj prenovljenega posojilnega razmerja
Bistvo težav pri reševanju spornega dejanskega vprašanja izvira iz dejstev, da je šlo tako pri posojilnem kot pri asignacijskem razmerju za izključno knjižno (elektronsko) poslovanje ter da neposrednega dokaza o tožničini izpolnitvi (knjižnem nakazilu kredita) ni.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe – bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev – obvestilo – prejemna teorija
Med fizičnimi osebami ne more priti do vročanja s t. i. fikcijo, saj za kaj takega ni zakonske podlage – pošiljatelj mora dokazati prejem s podpisom naslovnika na vročilnici.
Stranka mora za veljaven odstop od pogodbe v pozivu nasprotni stranki jasno določiti, kaj naj nasprotna stranka v dodatnem roku izpolni (oziroma v čem stranka, ki očita neizpolnitev pogodbe, vidi (delno) neizpolnitev), da ne bo prišlo do prenehanja pogodbe. Zlasti to velja v primeru, kadar ni očitno jasno, v čem je neizpolnitev.
začasna odredba - zaznamba prepovedi prenosa zemljiškega pisma
S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožnica po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za predlagano zaznambo prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiški knjigi.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074165
SZ člen 111, 113, 114, 147. OZ člen 20, 20/1, 21.
sklenitev najemne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – kontrahirna dolžnost – imetništvo stanovanjske pravice – pismo o nameri – pogajanja – dejansko izvrševanje najemne pogodbe
Po določbah SZ so lastniki stanovanj dolžni skleniti prodajno oziroma najemno pogodbo z občani, ki so imeli stanovanjsko pravico na stanovanju, te pa tožnik ni imel.
Pismo o nameri sodi v fazo pogajanj, pogajanja pa ne zavezujejo.
izpodbijanje veljavnosti oporoke - vprašanje pristnosti podpisa priče na oporoki - dokazno breme - napaka volje - oblikovanje volje
Sodišče je tudi s pomočjo zaslišanja oporočne priče ugotovilo, da je na oporoki podpis P. O.. V takšnem položaju je tožeča stranka tista, na kateri je dokazno breme glede trditve, da to ni res. Razen gole trditve, tožena stranka zoper takšno dejansko ugotovitev ne ponuja ničesar.
V dokaznem postopku je bilo sicer precej govora o grožnji in sili, tudi o prepirih, a v resnici nihče ni povedal ničesar konkretnega, kar bi utemeljevalo sklep o resnem vplivu na oblikovanje zapustnikove poslednjevoljne izjave. Pri tezi o obstoju sile in grožnje gre za gole hipoteze in špekulacije.
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
solidarna odgovornost pri uporabi tuje stvari v svojo korist – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Solidarna odgovornost nastane na podlagi zakona ali pogodbe. OZ v določbah o uporabi tuje stvari v svojo korist v povezavi z določbami o neupravičeni obogatitvi, na podlagi katerih tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek, solidarne obveznosti ne pozna, za takšno zavezo pa tudi ni pogodbene podlage.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
Ker vabila tožeča stranka ni prejela najmanj 15 dni pred določenim narokom za glavno obravnavo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 311, 316, 316–2. ZFPPIPP člen 271, 272, 275.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje – pobot – nepristna hramba - zapadlost terjatve
Ne more se pobotati terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Banka tako ne more pobotati prilivov na transakcijski račun svoje stranke s svojo terjatvijo do stranke. Pogodba o vodenju transakcijskega računa ima namreč pravno naravo denarnega depozita, torej nepristne hrambe imetnikovega denarnega dobroimetja.
določitev stikov - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Na račun hitrosti postopka, čemur je sicer namenjen sistem prekluzij in sankcije za pasivno stranko, ni mogoče okrniti možnosti, da se koristi mladoletnih otrok v postopkih, v katerih so udeleženi ali prizadeti, optimalno ugotovijo in zagotovijo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070382
OZ člen 131, 179.
odškodnina – kršitev pogodbe – civilni delikt – protipravno ravnanje – neupravičeno zaračunana provizija – razžalitev dobrega imena in časti
Pogoj za zatrjevani civilni delikt je, da ne gre za subjektivno dojemanje kršitve, temveč mora biti podana protipravnost ravnanja v objektivnem pogledu.
spor o dejstvih - prekinitev postopka - oporoka - vprašanje oporočne sposobnosti - sporen podpis
Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine oporočne nesposobnosti in ugotovitev neveljavnosti zaradi nespoštovanja obličnosti pri njeni sestavi bosta lahko dosegli pritožnici, ki veljavnosti oporoke ne priznavata; če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati.
Delna izpolnitev je pojmovno možna le tedaj, ko gre za vprašanje količine, ne pa posameznega individualnega, v konkretnem primeru celo avtorskega dela.