uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – pasivna legitimacija
Ker toženec ni zatrjeval (pravočasno), da sta poleg njega v stanovanju bivala tudi njegova partnerka in hčerka oziroma druge osebe, za katere sam ne odgovarja, z ugovorom pasivne legitimacije za plačilo celotne uporabnine ne more uspeti.
izpodbijanje veljavnosti oporoke - vprašanje pristnosti podpisa priče na oporoki - dokazno breme - napaka volje - oblikovanje volje
Sodišče je tudi s pomočjo zaslišanja oporočne priče ugotovilo, da je na oporoki podpis P. O.. V takšnem položaju je tožeča stranka tista, na kateri je dokazno breme glede trditve, da to ni res. Razen gole trditve, tožena stranka zoper takšno dejansko ugotovitev ne ponuja ničesar.
V dokaznem postopku je bilo sicer precej govora o grožnji in sili, tudi o prepirih, a v resnici nihče ni povedal ničesar konkretnega, kar bi utemeljevalo sklep o resnem vplivu na oblikovanje zapustnikove poslednjevoljne izjave. Pri tezi o obstoju sile in grožnje gre za gole hipoteze in špekulacije.
Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
Tožnik nima preživninske obveznosti do svojega 33 letnega sina in njegove hčerke, ki bi temeljila na kogentnem predpisu, in zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožnikovih premoženjskih razmer in sposobnosti plačila taks v tej pravdi teh dveh oseb pravilno ni upoštevalo. V kolikor sina in vnukinjo dejansko preživlja, je to njegova prostovoljna odločitev, ne zakonska obveznost, ki na ugotavljanje njegovih finančnih zmožnosti ne more vplivati.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Dobrovernosti tožnika se, poleg tega, da je domnevana, nanaša na posest (dejansko oblast), in ne na lastništvo (pravno oblast). In če je priposestvovanje izviren (originaren) od pravnega prednika neodvisen način pridobitve lastninske pravice, gre za prevlado (zmago) dejanskih razmerij nad pravnimi; lastnik de facto postane lastnik de iure po samem zakonu.
Določitev preživnine ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je na primer dejstvo, da eden od staršev skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so stroški takšni, drug mesec drugačni. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (na primer cena obleke, prevozov, hrane …) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – politična stranka
Predmetni spor ne predstavlja gospodarskega spora po določbah ZPP, saj zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka politična stranka niso podani posebni kriteriji za uporabo pravil ZPP o gospodarskih sporih.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme - verjetnost obstoja nevarnosti - finančno premoženjsko stanje - pritožbena novota
Tožnica ni podala nobenih trditev (niti o tem), ali toženka posluje z dobičkom ali izgubo. Ta okoliščina seveda ni edino pomembna oziroma zadostna (za presojo finančno-premoženjskega stanja), je pa nedvomno ena od relevantnih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
Glede na to, da ob vložitvi revizije tožnik plačila sodnih taks ni bil oproščen in je taksna obveznost zanj nastala, ni mogoče uporabiti določila četrtega odstavka 13. člena ZST-1. To pa pomeni, da lahko ob vložitvi revizije ponovno zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks, če so se spremenile okoliščine glede pogojev potrebnih za oprostitev.
Razlogi, ki jih navaja upnik, se nanašajo na obstoj dolžnikove terjatve do upnika, o tem pa ne more presojati sodišče v stečajnem postopku in niso predmet presoje pri odločanju o soglasju za pobot.
ZDR člen 6, 6.a, 214, 214/7. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
študent - študentsko delo - plačilo za delo - delo študentov - dolžnost izpolnitve obveznosti - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - duševne bolečine - trditvena podlaga - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil s strani tožene stranke izbran za delo v predstavništvu v tujini za čas predsedovanja Slovenije EU. Tožena stranka je tožnika pred nastopom dela obvestila, da mu za študentsko delo kot slovenskemu študentu, ki študira v Švici, ne bo zagotovljena in plačana nastanitev v tujini in tudi ne drugi stroški, razen nagrade za delo. Ker se tožnik s toženo stranko ni dogovoril za povrnitev navedenih stroškov, je tožnikov zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ob uveljavljanju zahtevkov zaradi okrnitve dobrega imena in časti, zaradi okrnitve svobode in zaradi kršitve osebnostne pravice do dostojanstva ni zatrjeval, da je duševno trpel zaradi domnevnih posegov v njegovo osebnostno sfero. Zaradi pomanjkanja trditev o subjektivnem elementu nepremoženjske škode je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Zgolj splošno je navajal, da naj bi bil žrtev zbadljivk zaradi brade in motorja ter da je bil deležen posmehovanja, ker ne izhaja iz bogate družine ter da ga je večina sodelavcev ignorirala in onemogočala v delovnem okolju. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odprava napake v distribucijskem omrežju – izpad električne energije - skrbnost dobrega strokovnjaka – zavarovanje pred odgovornostjo
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zavarovanec tožene stranke svoje obveznosti ustrezno opravil, bi moralo sprejeti tudi materialnopravni zaključek o tem, da je pri iskanju in odpravi napake ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Le v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje bi lahko izključilo njegovo odgovornost za škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi več urnega izpada električne energije.