predhodna odredba - trditveno in dokazno breme - verjetnost obstoja nevarnosti - finančno premoženjsko stanje - pritožbena novota
Tožnica ni podala nobenih trditev (niti o tem), ali toženka posluje z dobičkom ali izgubo. Ta okoliščina seveda ni edino pomembna oziroma zadostna (za presojo finančno-premoženjskega stanja), je pa nedvomno ena od relevantnih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.
povzročitev škode – padec s kolesom – deljena odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah
Glede na dobro preglednost cestišča bi se tožnica poškodbam na cesti lahko izognila, če bi na odsek pripeljala s prilagojeno hitrostjo. Njen prispevek k nastali škodi je 30%.
Medtem ko primarni strah predstavlja neposredno afektivno reakcijo na nevaren dogodek, je sekundarni strah bojazen za izid zdravljenja oziroma skrb pri oceni in predvidevanju neugodnih posledic v nadaljnjem življenju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190, 190/1.
izvršilni naslov - razlaga izvršilnega naslova - notarski zapis - kvalificirana listina - listina o prehodu terjatve - izvršljiva sodna odločba - izvršljivost odločbe - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - čas nastanka izvršilnega naslova - sprememba upnika - cesija - pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje - odtujitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
Določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razlagati tako, da so v izvršilnem postopku relevantne le tiste listine, ki izkazujejo prehod terjatve oziroma obveznosti, ko je izvršilni naslov že bil izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Določbe procesnega prava je treba interpretirati tako, da se zagotovi učinke razpolaganj na materialnopravnem področju.
preložitev naroka za glavno obravnavo - razlogi na strani odvetnika stranke - separatni stroški
Golo sklicevanje na ponovno vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne predstavlja opravičljivega razloga, da tožnik odvetnika ni mogel pravočasno pooblastiti za zastopanje na naroku, s tem pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ni bilo razloga za preložitev naroka.
Pri presoji legitimacije tožeče stranke za izterjavo nadomestila je bistveno, da s kolektivnim upravljanjem v sámo avtorsko pravico ni poseženo. Upravičenja, tako moralna kot materialna, kljub kolektivnemu upravljanju (pa naj bo mandatno razmerje urejeno na podlagi pogodbe ali zakona) ostanejo avtorju. Kolektivna organizacija je sicer več kot zgolj zastopnik avtorjev, vendar pa še vedno zgolj skrbnik tujih (avtorjevih) pravic, kajti svojo dejavnosti opravlja za avtorjev račun.
Uporabnik, ki v Sloveniji uporablja glasbo, je torej tožeči stranki dolžan plačati nadomestilo; če je s tožečo stranko sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, na podlagi pogodbe, sicer pa na podlagi zakona zaradi prikrajšanja avtorjev oz. tožeče stranke (zunanje razmerje).
stvarna pristojnost – gospodarski spor – politična stranka
Predmetni spor ne predstavlja gospodarskega spora po določbah ZPP, saj zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka politična stranka niso podani posebni kriteriji za uporabo pravil ZPP o gospodarskih sporih.
Sodišče se v postopku izdaje zamudne sodbe ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožbenih navedb, pač pa le presoja, ali med navedbami in dokazi obstoji nasprotje.
Tožnik nima preživninske obveznosti do svojega 33 letnega sina in njegove hčerke, ki bi temeljila na kogentnem predpisu, in zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožnikovih premoženjskih razmer in sposobnosti plačila taks v tej pravdi teh dveh oseb pravilno ni upoštevalo. V kolikor sina in vnukinjo dejansko preživlja, je to njegova prostovoljna odločitev, ne zakonska obveznost, ki na ugotavljanje njegovih finančnih zmožnosti ne more vplivati.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – pasivna legitimacija
Ker toženec ni zatrjeval (pravočasno), da sta poleg njega v stanovanju bivala tudi njegova partnerka in hčerka oziroma druge osebe, za katere sam ne odgovarja, z ugovorom pasivne legitimacije za plačilo celotne uporabnine ne more uspeti.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Dobrovernosti tožnika se, poleg tega, da je domnevana, nanaša na posest (dejansko oblast), in ne na lastništvo (pravno oblast). In če je priposestvovanje izviren (originaren) od pravnega prednika neodvisen način pridobitve lastninske pravice, gre za prevlado (zmago) dejanskih razmerij nad pravnimi; lastnik de facto postane lastnik de iure po samem zakonu.
Ker je plačilo prispelo na podračun sodišča dne 10. 9. 2013, bi moralo na podlagi določbe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 sodišče prve stopnje šteti tako plačilo za pravočasno.
umik predloga za sklic skupščine – pisna oblika – imenovanje posebnega revizorja – preveritev ustanovitvenih postopkov – pogoji za sodno imenovanje – obrazloženost zahteve – nepoštenosti – hujše kršitve zakona ali statuta
Za umik predloga za sklic skupščine je potrebna pisna oblika.
Če manjšinski delničar poda predlog za imenovanje posebnega revizorja, skupščina o njem mora odločati. V primeru, da je takšno odločanje preprečeno, imajo manjšinski delničarji sodno varstvo za uveljavitev te pravice. To pomeni, da uprava takšnega predloga (brez soglasja predlagateljev) ne more umakniti.
Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. O tem, ali je do kršitev dejansko prišlo, pa ne odloča sodišče, ampak strokovnjak s posebnimi znanji - posebni revizor.
pasivna legitimacija - izbris družbe iz registra - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Pravna oseba je z dnem izbrisa prenehala. Toženi stranki kot družbenici ne odgovarjata za obveznosti izbrisane družbe, torej nista pasivno legitimirani v tej pravdi in kot družbenika ne moreta odgovarjati za obveznosti izbrisane družbe po več kot enem letu od izbrisa. Tožeča stranka bo morala predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.
Če ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069717
CMR člen 17, 17/1, 17/3, 18, 18/1, 27, 27/1, 31, 31/4, 32, 32/1, 32/2, 39, 39/4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 58.
prevozna pogodba - špedicija - odgovornost prevoznika - oprostilni razlogi po CMR - zastaranje - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - ugovor neplačila - uporaba CMR - sodna poravnava
S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da voznik ni dobil nobenih posebnih navodil glede parkiranja, prav tako pa parkirišče, na katerem je parkiral ni bilo povsem neprimerno, saj je bilo ob avtocesti in osvetljeno (ne pa posebej zavarovano), zato ni ravnal ne namerno, ne (hudo) malomarno, še ne pomeni, da so zaradi tega podani tudi ekskulpacijski razlogi. Gre namreč za dve različni merili odgovornosti in v primeru, da bi se toženec želel ekskulpirati v smislu 17. člena CMR, bi moral navajati več - posebej trditi in dokazovati obstoj okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti, kot tudi ni mogel preprečiti njihovih posledic.
ZDR člen 6, 6.a, 214, 214/7. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
študent - študentsko delo - plačilo za delo - delo študentov - dolžnost izpolnitve obveznosti - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - duševne bolečine - trditvena podlaga - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil s strani tožene stranke izbran za delo v predstavništvu v tujini za čas predsedovanja Slovenije EU. Tožena stranka je tožnika pred nastopom dela obvestila, da mu za študentsko delo kot slovenskemu študentu, ki študira v Švici, ne bo zagotovljena in plačana nastanitev v tujini in tudi ne drugi stroški, razen nagrade za delo. Ker se tožnik s toženo stranko ni dogovoril za povrnitev navedenih stroškov, je tožnikov zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ob uveljavljanju zahtevkov zaradi okrnitve dobrega imena in časti, zaradi okrnitve svobode in zaradi kršitve osebnostne pravice do dostojanstva ni zatrjeval, da je duševno trpel zaradi domnevnih posegov v njegovo osebnostno sfero. Zaradi pomanjkanja trditev o subjektivnem elementu nepremoženjske škode je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Zgolj splošno je navajal, da naj bi bil žrtev zbadljivk zaradi brade in motorja ter da je bil deležen posmehovanja, ker ne izhaja iz bogate družine ter da ga je večina sodelavcev ignorirala in onemogočala v delovnem okolju. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.