Sodišče se v postopku izdaje zamudne sodbe ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožbenih navedb, pač pa le presoja, ali med navedbami in dokazi obstoji nasprotje.
Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
posojilno razmerje - asignacijsko razmerje - nakazilo - knjižno poslovanje - elektronsko poslovanje - (ne)obstoj prenovljenega posojilnega razmerja
Bistvo težav pri reševanju spornega dejanskega vprašanja izvira iz dejstev, da je šlo tako pri posojilnem kot pri asignacijskem razmerju za izključno knjižno (elektronsko) poslovanje ter da neposrednega dokaza o tožničini izpolnitvi (knjižnem nakazilu kredita) ni.
umik predloga za sklic skupščine – pisna oblika – imenovanje posebnega revizorja – preveritev ustanovitvenih postopkov – pogoji za sodno imenovanje – obrazloženost zahteve – nepoštenosti – hujše kršitve zakona ali statuta
Za umik predloga za sklic skupščine je potrebna pisna oblika.
Če manjšinski delničar poda predlog za imenovanje posebnega revizorja, skupščina o njem mora odločati. V primeru, da je takšno odločanje preprečeno, imajo manjšinski delničarji sodno varstvo za uveljavitev te pravice. To pomeni, da uprava takšnega predloga (brez soglasja predlagateljev) ne more umakniti.
Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. O tem, ali je do kršitev dejansko prišlo, pa ne odloča sodišče, ampak strokovnjak s posebnimi znanji - posebni revizor.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.
Ker vabila tožeča stranka ni prejela najmanj 15 dni pred določenim narokom za glavno obravnavo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
preložitev naroka za glavno obravnavo - razlogi na strani odvetnika stranke - separatni stroški
Golo sklicevanje na ponovno vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne predstavlja opravičljivega razloga, da tožnik odvetnika ni mogel pravočasno pooblastiti za zastopanje na naroku, s tem pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ni bilo razloga za preložitev naroka.
povzročitev škode – padec s kolesom – deljena odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah
Glede na dobro preglednost cestišča bi se tožnica poškodbam na cesti lahko izognila, če bi na odsek pripeljala s prilagojeno hitrostjo. Njen prispevek k nastali škodi je 30%.
Medtem ko primarni strah predstavlja neposredno afektivno reakcijo na nevaren dogodek, je sekundarni strah bojazen za izid zdravljenja oziroma skrb pri oceni in predvidevanju neugodnih posledic v nadaljnjem življenju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190, 190/1.
izvršilni naslov - razlaga izvršilnega naslova - notarski zapis - kvalificirana listina - listina o prehodu terjatve - izvršljiva sodna odločba - izvršljivost odločbe - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - čas nastanka izvršilnega naslova - sprememba upnika - cesija - pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje - odtujitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
Določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razlagati tako, da so v izvršilnem postopku relevantne le tiste listine, ki izkazujejo prehod terjatve oziroma obveznosti, ko je izvršilni naslov že bil izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Določbe procesnega prava je treba interpretirati tako, da se zagotovi učinke razpolaganj na materialnopravnem področju.
pasivna legitimacija - izbris družbe iz registra - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Pravna oseba je z dnem izbrisa prenehala. Toženi stranki kot družbenici ne odgovarjata za obveznosti izbrisane družbe, torej nista pasivno legitimirani v tej pravdi in kot družbenika ne moreta odgovarjati za obveznosti izbrisane družbe po več kot enem letu od izbrisa. Tožeča stranka bo morala predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
solidarna odgovornost pri uporabi tuje stvari v svojo korist – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Solidarna odgovornost nastane na podlagi zakona ali pogodbe. OZ v določbah o uporabi tuje stvari v svojo korist v povezavi z določbami o neupravičeni obogatitvi, na podlagi katerih tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek, solidarne obveznosti ne pozna, za takšno zavezo pa tudi ni pogodbene podlage.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – politična stranka
Predmetni spor ne predstavlja gospodarskega spora po določbah ZPP, saj zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka politična stranka niso podani posebni kriteriji za uporabo pravil ZPP o gospodarskih sporih.
Če ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo.
ZDR člen 6, 6.a, 214, 214/7. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
študent - študentsko delo - plačilo za delo - delo študentov - dolžnost izpolnitve obveznosti - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - duševne bolečine - trditvena podlaga - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil s strani tožene stranke izbran za delo v predstavništvu v tujini za čas predsedovanja Slovenije EU. Tožena stranka je tožnika pred nastopom dela obvestila, da mu za študentsko delo kot slovenskemu študentu, ki študira v Švici, ne bo zagotovljena in plačana nastanitev v tujini in tudi ne drugi stroški, razen nagrade za delo. Ker se tožnik s toženo stranko ni dogovoril za povrnitev navedenih stroškov, je tožnikov zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ob uveljavljanju zahtevkov zaradi okrnitve dobrega imena in časti, zaradi okrnitve svobode in zaradi kršitve osebnostne pravice do dostojanstva ni zatrjeval, da je duševno trpel zaradi domnevnih posegov v njegovo osebnostno sfero. Zaradi pomanjkanja trditev o subjektivnem elementu nepremoženjske škode je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Zgolj splošno je navajal, da naj bi bil žrtev zbadljivk zaradi brade in motorja ter da je bil deležen posmehovanja, ker ne izhaja iz bogate družine ter da ga je večina sodelavcev ignorirala in onemogočala v delovnem okolju. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077021
ZPP člen 181, 181/3, 184, 185, 185/1, 186. ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZGD člen 230, 430, 431, 431/1, 431/2. OZ člen 40, 40/2, 86, 86/1.
pravni interes za pritožbo – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravno nasledstvo – enotno sosporništvo – sprememba tožbe – vmesni ugotovitveni zahtevek– pravni interes za ugotovitveno tožbo – ničnost prodajne pogodbe – nemoralnost – smisel ničnostne sankcije
Ker v konkretnem primeru ne gre za denarno terjatev, ki bi jo upnik lahko uveljavljal na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, se postopek zoper drugo toženko ne bo nikoli več mogel nadaljevati. Ob ugotovitvi, da je drugo toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, tožnik tako nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper drugo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Čeprav sta toženki enotni sospornici, pa se lahko v razmerju do prvo toženke še vedno odloča o pritožbi, saj ima tožnik kljub prenehanju obstoja drugo toženke še vedno interes, da se odloči o njegovem zahtevku in posledično tudi o njegovi pritožbi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja oziroma neobstoja dejstev.
Pri presoji ničnosti je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga (moralna oziroma zakonska) norma želi in v primeru, da ničnost ne pripomore k rešitvi nedovoljenega stanja, poiskati v okviru zakonskih možnosti drugo primerno rešitev. Čeprav je glede na potek sklepanja kupoprodajne pogodbe in vrsto indicev celoten posel nemoralen, bi ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve moralnih načel ustvarila več negativnih posledic, kot bi jih odpravila, zaradi česar izrek ničnostne sankcije ne bi bil smiseln.
ZVNDN člen 105, 105/1. ZJU člen 25, 15/1, 27, 27/2, 39, 39/2. ZDR člen 4.
obstoj delovnega razmerja - javni uslužbenci - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pogodba o delu - elementi delovnega razmerja - nepretrgano opravljanje dela - študentsko delo
Tožnica se je v spornem obdobju vključila v organiziran delovni proces pri toženi strank. Delo je opravljala vsak delovni dan, v delovnem času tožene stranke, z jasno opredeljenimi delovnimi nalogami in v prostorih tožene stranke, vključena v delovni proces tožene stranke in v sodelovanju z ostalimi delavci tožene stranke. Tožnica je delo finančnika opravljala za plačilo, osebno, nepretrgoma ter po navodilih in nadzorom tožene stranke. Glede na navedeno so bili v spornem obdobju podani vsi elementi delovnega razmerja, v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Krajše prekinitve med posameznimi pogodbami o delu ne pomenijo, da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR.
Za priznanje delovnega razmerja je, ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja, potrebno tudi, da delavec izpolnjuje formalne pogoje za delovno razmerje za določeno delovno mesto.
Okoliščina, da je tožnica pretežni del časa, ko je delo opravljala na podlagi pogodb o delu, imela status študenta, sama po sebi ne predstavlja ovire za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja.