Določitev preživnine ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je na primer dejstvo, da eden od staršev skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so stroški takšni, drug mesec drugačni. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (na primer cena obleke, prevozov, hrane …) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani.
povzročitev škode – padec s kolesom – deljena odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah
Glede na dobro preglednost cestišča bi se tožnica poškodbam na cesti lahko izognila, če bi na odsek pripeljala s prilagojeno hitrostjo. Njen prispevek k nastali škodi je 30%.
Medtem ko primarni strah predstavlja neposredno afektivno reakcijo na nevaren dogodek, je sekundarni strah bojazen za izid zdravljenja oziroma skrb pri oceni in predvidevanju neugodnih posledic v nadaljnjem življenju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190, 190/1.
izvršilni naslov - razlaga izvršilnega naslova - notarski zapis - kvalificirana listina - listina o prehodu terjatve - izvršljiva sodna odločba - izvršljivost odločbe - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - čas nastanka izvršilnega naslova - sprememba upnika - cesija - pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje - odtujitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
Določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razlagati tako, da so v izvršilnem postopku relevantne le tiste listine, ki izkazujejo prehod terjatve oziroma obveznosti, ko je izvršilni naslov že bil izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Določbe procesnega prava je treba interpretirati tako, da se zagotovi učinke razpolaganj na materialnopravnem področju.
posojilno razmerje - asignacijsko razmerje - nakazilo - knjižno poslovanje - elektronsko poslovanje - (ne)obstoj prenovljenega posojilnega razmerja
Bistvo težav pri reševanju spornega dejanskega vprašanja izvira iz dejstev, da je šlo tako pri posojilnem kot pri asignacijskem razmerju za izključno knjižno (elektronsko) poslovanje ter da neposrednega dokaza o tožničini izpolnitvi (knjižnem nakazilu kredita) ni.
začasna odredba - zaznamba prepovedi prenosa zemljiškega pisma
S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožnica po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za predlagano zaznambo prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.
Delna izpolnitev je pojmovno možna le tedaj, ko gre za vprašanje količine, ne pa posameznega individualnega, v konkretnem primeru celo avtorskega dela.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme - verjetnost obstoja nevarnosti - finančno premoženjsko stanje - pritožbena novota
Tožnica ni podala nobenih trditev (niti o tem), ali toženka posluje z dobičkom ali izgubo. Ta okoliščina seveda ni edino pomembna oziroma zadostna (za presojo finančno-premoženjskega stanja), je pa nedvomno ena od relevantnih.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe – bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev – obvestilo – prejemna teorija
Med fizičnimi osebami ne more priti do vročanja s t. i. fikcijo, saj za kaj takega ni zakonske podlage – pošiljatelj mora dokazati prejem s podpisom naslovnika na vročilnici.
Stranka mora za veljaven odstop od pogodbe v pozivu nasprotni stranki jasno določiti, kaj naj nasprotna stranka v dodatnem roku izpolni (oziroma v čem stranka, ki očita neizpolnitev pogodbe, vidi (delno) neizpolnitev), da ne bo prišlo do prenehanja pogodbe. Zlasti to velja v primeru, kadar ni očitno jasno, v čem je neizpolnitev.
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
Dejstvo, da je bila plošča, s katere je padla tožnica, razmajana oz. slabo pričvrščena, je brez dvoma povezano s tožničinim padcem, saj ga je povzročilo. Malomarno vzdrževanje spomenika je zato v pravno relevantni vzročni zvezi s tožničinim padcem.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – politična stranka
Predmetni spor ne predstavlja gospodarskega spora po določbah ZPP, saj zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka politična stranka niso podani posebni kriteriji za uporabo pravil ZPP o gospodarskih sporih.
izpodbijanje veljavnosti oporoke - vprašanje pristnosti podpisa priče na oporoki - dokazno breme - napaka volje - oblikovanje volje
Sodišče je tudi s pomočjo zaslišanja oporočne priče ugotovilo, da je na oporoki podpis P. O.. V takšnem položaju je tožeča stranka tista, na kateri je dokazno breme glede trditve, da to ni res. Razen gole trditve, tožena stranka zoper takšno dejansko ugotovitev ne ponuja ničesar.
V dokaznem postopku je bilo sicer precej govora o grožnji in sili, tudi o prepirih, a v resnici nihče ni povedal ničesar konkretnega, kar bi utemeljevalo sklep o resnem vplivu na oblikovanje zapustnikove poslednjevoljne izjave. Pri tezi o obstoju sile in grožnje gre za gole hipoteze in špekulacije.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-4, 71, 71/1, 71/2, 79, 102. ZPP člen 213, 213/2.
obrazloženost ugovora - ugovorni razlog - sprememba firme pravne osebe - izvedba dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
Vložena ustavna pritožba zoper sodbo, ki je izvršilni naslov, ne predstavlja ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Sodišču prve stopnje ni treba obrazložiti svoje odločitve, da ne bo izvajalo dokazov, ki jih je dolžnica predlagala za neodločilna dejstva, saj sodišče odloča le o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Neizvedba dokazov, predlaganih za dokazovanje pravno nepomembnih (neodločilnih) dejstev, pa je logična posledica ugotovitve sodišča, da so določena dejstva pravno nepomembna, ki je sodišču prve stopnje ni treba posebej izrecno pojasniti.
Tožeča stranka ima blokirana oba transakcijska računa, čisti poslovni izid v letu 2010 izkazuje izgubo v višini 181.840,00 EUR, ki se je v poslovnem letu 2011 povečala na 646.498,00 EUR, medtem ko znesek kratkoročnih obveznosti presega znesek kratkoročnih terjatev za skoraj dvakratni znesek. Tožeča stranka torej nima zadosti sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in jih tudi ne more zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost.
Intervenientki nista pojasnili, kako bi uspeh tožene stranke v pravdi pripomogel h končanju postopkov v njuno korist oziroma kako bi imel uspeh tožeče stranke negativen učinek na njune pravice, zato je bil predlog za vstop v pravdo utemeljeno zavrnjen.
Pomanjkanje dokumentacije ne more biti skrita napaka, temveč je to očitna napaka, kar pomeni, da bi prevzemnik blaga to lahko ugotovil že najkasneje ob prevzemu in bi moral takoj ugovarjati.