Intervenientki nista pojasnili, kako bi uspeh tožene stranke v pravdi pripomogel h končanju postopkov v njuno korist oziroma kako bi imel uspeh tožeče stranke negativen učinek na njune pravice, zato je bil predlog za vstop v pravdo utemeljeno zavrnjen.
Pomanjkanje dokumentacije ne more biti skrita napaka, temveč je to očitna napaka, kar pomeni, da bi prevzemnik blaga to lahko ugotovil že najkasneje ob prevzemu in bi moral takoj ugovarjati.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine – res iudicata
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka utemeljevala z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato ne more iti za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
Razlogi, ki jih navaja upnik, se nanašajo na obstoj dolžnikove terjatve do upnika, o tem pa ne more presojati sodišče v stečajnem postopku in niso predmet presoje pri odločanju o soglasju za pobot.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odprava napake v distribucijskem omrežju – izpad električne energije - skrbnost dobrega strokovnjaka – zavarovanje pred odgovornostjo
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zavarovanec tožene stranke svoje obveznosti ustrezno opravil, bi moralo sprejeti tudi materialnopravni zaključek o tem, da je pri iskanju in odpravi napake ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Le v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje bi lahko izključilo njegovo odgovornost za škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi več urnega izpada električne energije.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-4, 71, 71/1, 71/2, 79, 102. ZPP člen 213, 213/2.
obrazloženost ugovora - ugovorni razlog - sprememba firme pravne osebe - izvedba dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
Vložena ustavna pritožba zoper sodbo, ki je izvršilni naslov, ne predstavlja ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Sodišču prve stopnje ni treba obrazložiti svoje odločitve, da ne bo izvajalo dokazov, ki jih je dolžnica predlagala za neodločilna dejstva, saj sodišče odloča le o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Neizvedba dokazov, predlaganih za dokazovanje pravno nepomembnih (neodločilnih) dejstev, pa je logična posledica ugotovitve sodišča, da so določena dejstva pravno nepomembna, ki je sodišču prve stopnje ni treba posebej izrecno pojasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076803
ZPP člen 214, 454, 454/2. OZ člen 468, 468/1.
spor majhne vrednosti – izdaja odločbe brez naroka – prodajna pogodba – stvarna napaka – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – notifikacija – odprava napake
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke.
Jamčevalni zahtevki iz prvega odstavka 468. člena OZ imajo (za prodajalca) naravo alternativne obveznosti. Če je prodajalec na podlagi odgovornosti za stvarne napake opravil pravilno izpolnitev, kupec v zvezi z isto napako ne more več uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov, saj so ti prenehali.
Iz določb 248. člena ZFPPIPP ne izhaja, da bi bilo v primeru odpovedi najemne pogodbe potrebno izdati še soglasje, tako kot to velja v primeru odstopa dolžnika od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Od najemne pogodbe upravitelj odstopi z uresničitvijo tako imenovanega (enostranskega) oblikovalnega upravičenja - uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to potrebno sprožiti kakršen koli dodatni sodni postopek.
Oblikovalno upravičenje pomeni pravico subjekta, da z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom (v tej zadevi pritožnikom).
Glede na to, da ob vložitvi revizije tožnik plačila sodnih taks ni bil oproščen in je taksna obveznost zanj nastala, ni mogoče uporabiti določila četrtega odstavka 13. člena ZST-1. To pa pomeni, da lahko ob vložitvi revizije ponovno zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks, če so se spremenile okoliščine glede pogojev potrebnih za oprostitev.
postopek osebnega stečaja – končanje stečajnega postopka – odpust obveznosti – pravnomočnost
ZPP določa, da pravnomočna odločitev veže tako stranke postopka kot sodišče. Njegova pravila se smiselno uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti.
Predlog za odpust obveznosti je bil pravnomočno zavrnjen, v tem postopku osebnega stečaja pa ni pričakovati oblikovanja stečajne mase, iz katere bi se lahko poplačali upniki, kar navaja tudi dolžnik v pritožbi. Zato je pravilna odločitev, da se stečajni postopek konča, upravitelja razreši in ugotovi neplačane obveznosti, katerih plačilo naloži dolžniku.
OZ člen 1050, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
dokončni obračun - izvensodna poravnava - uporaba posebnih gradbenih uzanc
Dokončni obračun ima naravo zunaj sodne poravnave v smislu 1050. člena OZ. Tudi če je tožeča stranka imela kak zadržek, ta ni bil izražen, z dopisom pa je izrazila voljo, da sprejme plačilo pogodbene kazni in odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077021
ZPP člen 181, 181/3, 184, 185, 185/1, 186. ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZGD člen 230, 430, 431, 431/1, 431/2. OZ člen 40, 40/2, 86, 86/1.
pravni interes za pritožbo – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravno nasledstvo – enotno sosporništvo – sprememba tožbe – vmesni ugotovitveni zahtevek– pravni interes za ugotovitveno tožbo – ničnost prodajne pogodbe – nemoralnost – smisel ničnostne sankcije
Ker v konkretnem primeru ne gre za denarno terjatev, ki bi jo upnik lahko uveljavljal na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, se postopek zoper drugo toženko ne bo nikoli več mogel nadaljevati. Ob ugotovitvi, da je drugo toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, tožnik tako nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper drugo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Čeprav sta toženki enotni sospornici, pa se lahko v razmerju do prvo toženke še vedno odloča o pritožbi, saj ima tožnik kljub prenehanju obstoja drugo toženke še vedno interes, da se odloči o njegovem zahtevku in posledično tudi o njegovi pritožbi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja oziroma neobstoja dejstev.
Pri presoji ničnosti je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga (moralna oziroma zakonska) norma želi in v primeru, da ničnost ne pripomore k rešitvi nedovoljenega stanja, poiskati v okviru zakonskih možnosti drugo primerno rešitev. Čeprav je glede na potek sklepanja kupoprodajne pogodbe in vrsto indicev celoten posel nemoralen, bi ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve moralnih načel ustvarila več negativnih posledic, kot bi jih odpravila, zaradi česar izrek ničnostne sankcije ne bi bil smiseln.
Tožeča stranka ima blokirana oba transakcijska računa, čisti poslovni izid v letu 2010 izkazuje izgubo v višini 181.840,00 EUR, ki se je v poslovnem letu 2011 povečala na 646.498,00 EUR, medtem ko znesek kratkoročnih obveznosti presega znesek kratkoročnih terjatev za skoraj dvakratni znesek. Tožeča stranka torej nima zadosti sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in jih tudi ne more zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost.
umik predloga za izvršbo - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes dolžnika
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna od faze, v kateri se postopek v tistem trenutku nahaja.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076773
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 31, 31/2.
osebni stečaj - zastopanje na naroku - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - podružnica
Ker pooblaščenka vlagatelja ugovora ni odvetnica, ni pa jasno, ali ima opravljen pravniški državni izpit, tudi ni jasno, ali je lahko na naroku zastopala vlagatelja ugovora.
ZVNDN člen 105, 105/1. ZJU člen 25, 15/1, 27, 27/2, 39, 39/2. ZDR člen 4.
obstoj delovnega razmerja - javni uslužbenci - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pogodba o delu - elementi delovnega razmerja - nepretrgano opravljanje dela - študentsko delo
Tožnica se je v spornem obdobju vključila v organiziran delovni proces pri toženi strank. Delo je opravljala vsak delovni dan, v delovnem času tožene stranke, z jasno opredeljenimi delovnimi nalogami in v prostorih tožene stranke, vključena v delovni proces tožene stranke in v sodelovanju z ostalimi delavci tožene stranke. Tožnica je delo finančnika opravljala za plačilo, osebno, nepretrgoma ter po navodilih in nadzorom tožene stranke. Glede na navedeno so bili v spornem obdobju podani vsi elementi delovnega razmerja, v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Krajše prekinitve med posameznimi pogodbami o delu ne pomenijo, da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR.
Za priznanje delovnega razmerja je, ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja, potrebno tudi, da delavec izpolnjuje formalne pogoje za delovno razmerje za določeno delovno mesto.
Okoliščina, da je tožnica pretežni del časa, ko je delo opravljala na podlagi pogodb o delu, imela status študenta, sama po sebi ne predstavlja ovire za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - nepoprava vloge - odprava neskladja v izreku sklepa – napačen zapis datuma zavržene vloge
Ker izrek sklepa glede označbe datuma zavržene vloge nasprotuje razlogom, iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila predmet odločanja vloga z dne 23.5.2013, je neskladje mogoče odpraviti na drugi stopnji.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije - odmera nagrade - običajen ali večji obseg dela
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Nagrada se praviloma odmeri po 2. točki tar. št. 3101, tar. št. 3100 pa je potrebno uporabiti, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
oprostitev plačila sodni taks – dohodek – denarna socialna pomoč – pravna oseba – delna oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost za sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila takse
Pritožnik ima za preživljanje mesečno na voljo komaj 250,00 EUR. Na prvi pogled je jasno, da bi plačilo takse v višini 631,00 EUR ta znesek ne le zmanjšalo, ampak ga sploh ne bi več bilo. Ker znesek 250 EUR ne dosega niti dohodka, ki ga kot pogoj za odločanje o upravičenosti do denarne socialne pomoči določa ZSVarPre in znaša trenutno 265,22 EUR, pritožnik tudi obročnega odplačila v tem trenutku ni zmožen.
Taksa za pritožbo zoper sklep s katerim je sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za oprostitev plačila takse, v ZST-1 ni predvidena.
dokaz s postavitvijo izvedenca - pisno mnenje - zaslišanje izvedenca - enoten dokaz - založitev predujma za zaslišanje izvedenca
Zaslišanje izvedenca ni samostojen dokaz, marveč sestavni del dokazovanja z izvedencem. Stroškov predujma zato ni dolžna trpeti stranka, ki je imela pripombe na pisno mnenje.