nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine – res iudicata
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka utemeljevala z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato ne more iti za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odprava napake v distribucijskem omrežju – izpad električne energije - skrbnost dobrega strokovnjaka – zavarovanje pred odgovornostjo
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zavarovanec tožene stranke svoje obveznosti ustrezno opravil, bi moralo sprejeti tudi materialnopravni zaključek o tem, da je pri iskanju in odpravi napake ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Le v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje bi lahko izključilo njegovo odgovornost za škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi več urnega izpada električne energije.
Razlogi, ki jih navaja upnik, se nanašajo na obstoj dolžnikove terjatve do upnika, o tem pa ne more presojati sodišče v stečajnem postopku in niso predmet presoje pri odločanju o soglasju za pobot.
OZ člen 1050, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
dokončni obračun - izvensodna poravnava - uporaba posebnih gradbenih uzanc
Dokončni obračun ima naravo zunaj sodne poravnave v smislu 1050. člena OZ. Tudi če je tožeča stranka imela kak zadržek, ta ni bil izražen, z dopisom pa je izrazila voljo, da sprejme plačilo pogodbene kazni in odškodnine.
umik predloga za izvršbo - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes dolžnika
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna od faze, v kateri se postopek v tistem trenutku nahaja.
Tožeča stranka ima blokirana oba transakcijska računa, čisti poslovni izid v letu 2010 izkazuje izgubo v višini 181.840,00 EUR, ki se je v poslovnem letu 2011 povečala na 646.498,00 EUR, medtem ko znesek kratkoročnih obveznosti presega znesek kratkoročnih terjatev za skoraj dvakratni znesek. Tožeča stranka torej nima zadosti sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in jih tudi ne more zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost.
Če ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076773
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 31, 31/2.
osebni stečaj - zastopanje na naroku - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - podružnica
Ker pooblaščenka vlagatelja ugovora ni odvetnica, ni pa jasno, ali ima opravljen pravniški državni izpit, tudi ni jasno, ali je lahko na naroku zastopala vlagatelja ugovora.
Iz določb 248. člena ZFPPIPP ne izhaja, da bi bilo v primeru odpovedi najemne pogodbe potrebno izdati še soglasje, tako kot to velja v primeru odstopa dolžnika od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Od najemne pogodbe upravitelj odstopi z uresničitvijo tako imenovanega (enostranskega) oblikovalnega upravičenja - uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to potrebno sprožiti kakršen koli dodatni sodni postopek.
Oblikovalno upravičenje pomeni pravico subjekta, da z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom (v tej zadevi pritožnikom).
postopek osebnega stečaja – končanje stečajnega postopka – odpust obveznosti – pravnomočnost
ZPP določa, da pravnomočna odločitev veže tako stranke postopka kot sodišče. Njegova pravila se smiselno uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti.
Predlog za odpust obveznosti je bil pravnomočno zavrnjen, v tem postopku osebnega stečaja pa ni pričakovati oblikovanja stečajne mase, iz katere bi se lahko poplačali upniki, kar navaja tudi dolžnik v pritožbi. Zato je pravilna odločitev, da se stečajni postopek konča, upravitelja razreši in ugotovi neplačane obveznosti, katerih plačilo naloži dolžniku.
Pomanjkanje dokumentacije ne more biti skrita napaka, temveč je to očitna napaka, kar pomeni, da bi prevzemnik blaga to lahko ugotovil že najkasneje ob prevzemu in bi moral takoj ugovarjati.
Intervenientki nista pojasnili, kako bi uspeh tožene stranke v pravdi pripomogel h končanju postopkov v njuno korist oziroma kako bi imel uspeh tožeče stranke negativen učinek na njune pravice, zato je bil predlog za vstop v pravdo utemeljeno zavrnjen.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
ZDR člen 6, 6.a, 214, 214/7. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
študent - študentsko delo - plačilo za delo - delo študentov - dolžnost izpolnitve obveznosti - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - duševne bolečine - trditvena podlaga - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil s strani tožene stranke izbran za delo v predstavništvu v tujini za čas predsedovanja Slovenije EU. Tožena stranka je tožnika pred nastopom dela obvestila, da mu za študentsko delo kot slovenskemu študentu, ki študira v Švici, ne bo zagotovljena in plačana nastanitev v tujini in tudi ne drugi stroški, razen nagrade za delo. Ker se tožnik s toženo stranko ni dogovoril za povrnitev navedenih stroškov, je tožnikov zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ob uveljavljanju zahtevkov zaradi okrnitve dobrega imena in časti, zaradi okrnitve svobode in zaradi kršitve osebnostne pravice do dostojanstva ni zatrjeval, da je duševno trpel zaradi domnevnih posegov v njegovo osebnostno sfero. Zaradi pomanjkanja trditev o subjektivnem elementu nepremoženjske škode je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Zgolj splošno je navajal, da naj bi bil žrtev zbadljivk zaradi brade in motorja ter da je bil deležen posmehovanja, ker ne izhaja iz bogate družine ter da ga je večina sodelavcev ignorirala in onemogočala v delovnem okolju. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Glede na to, da ob vložitvi revizije tožnik plačila sodnih taks ni bil oproščen in je taksna obveznost zanj nastala, ni mogoče uporabiti določila četrtega odstavka 13. člena ZST-1. To pa pomeni, da lahko ob vložitvi revizije ponovno zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks, če so se spremenile okoliščine glede pogojev potrebnih za oprostitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077021
ZPP člen 181, 181/3, 184, 185, 185/1, 186. ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZGD člen 230, 430, 431, 431/1, 431/2. OZ člen 40, 40/2, 86, 86/1.
pravni interes za pritožbo – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravno nasledstvo – enotno sosporništvo – sprememba tožbe – vmesni ugotovitveni zahtevek– pravni interes za ugotovitveno tožbo – ničnost prodajne pogodbe – nemoralnost – smisel ničnostne sankcije
Ker v konkretnem primeru ne gre za denarno terjatev, ki bi jo upnik lahko uveljavljal na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, se postopek zoper drugo toženko ne bo nikoli več mogel nadaljevati. Ob ugotovitvi, da je drugo toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, tožnik tako nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper drugo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Čeprav sta toženki enotni sospornici, pa se lahko v razmerju do prvo toženke še vedno odloča o pritožbi, saj ima tožnik kljub prenehanju obstoja drugo toženke še vedno interes, da se odloči o njegovem zahtevku in posledično tudi o njegovi pritožbi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja oziroma neobstoja dejstev.
Pri presoji ničnosti je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga (moralna oziroma zakonska) norma želi in v primeru, da ničnost ne pripomore k rešitvi nedovoljenega stanja, poiskati v okviru zakonskih možnosti drugo primerno rešitev. Čeprav je glede na potek sklepanja kupoprodajne pogodbe in vrsto indicev celoten posel nemoralen, bi ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve moralnih načel ustvarila več negativnih posledic, kot bi jih odpravila, zaradi česar izrek ničnostne sankcije ne bi bil smiseln.
Pravilno je odločilo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo prošnjo obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora saj se sme odložiti izvršitev kazni zapora le obsojencu, ki je na prostosti.
oprostitev plačila sodni taks – dohodek – denarna socialna pomoč – pravna oseba – delna oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost za sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila takse
Pritožnik ima za preživljanje mesečno na voljo komaj 250,00 EUR. Na prvi pogled je jasno, da bi plačilo takse v višini 631,00 EUR ta znesek ne le zmanjšalo, ampak ga sploh ne bi več bilo. Ker znesek 250 EUR ne dosega niti dohodka, ki ga kot pogoj za odločanje o upravičenosti do denarne socialne pomoči določa ZSVarPre in znaša trenutno 265,22 EUR, pritožnik tudi obročnega odplačila v tem trenutku ni zmožen.
Taksa za pritožbo zoper sklep s katerim je sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za oprostitev plačila takse, v ZST-1 ni predvidena.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - nepoprava vloge - odprava neskladja v izreku sklepa – napačen zapis datuma zavržene vloge
Ker izrek sklepa glede označbe datuma zavržene vloge nasprotuje razlogom, iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila predmet odločanja vloga z dne 23.5.2013, je neskladje mogoče odpraviti na drugi stopnji.
spor majhne vrednosti – priglasitev stroškov po prejemu sodbe – pravočasnost priglasitve stroškov
Ker je to, ali se bo o tožbi odločilo brez oprave naroka, odvisno (tudi) od aktivnosti nasprotne stranke, tožeča stranka ni dolžna predvidevati, da toženka te pravice morda ne bo izkoristila in stroške zato priglašati že v pisnih vlogah. Njena zahteva za povračilo stroškov, ki jo je dala dva dneva po prejemu sodbe, je zato pravočasna.