prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno - ponudba dela pri drugem delodajalcu - dogovor o tem, da delo - ni potrebno
S sklepom je bilo delavcu zato, ker njegovo delo zaradi reorganizacije delodajalca ni bilo več potrebno, ponujeno delo pri drugem delodajalcu. Podpisal je tudi pogodbo o zaposlitvi. Nato sta bila navedena akta spremenjena na predlog in željo tožnika s sporazumom obeh delodajalcev in delavca in s sklepom prvega delodajalca, da delo delavca trajno ni potrebno. Zahtevek tožnika na plačilo razlike odpravnine je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da so bili v nasprotju z določbami s 36.f členom ZDR/90 in 5., 37. in 50. člena OZ.
Ker je uveljavljen bruto sistem plače, za katerega je značilno, da predstavlja plačilo davkov in prispevkov pri izplačilu plače dejansko plačilo delavčevih obveznosti, se kot vrednost spornega predmeta upošteva bruto vrednost plače oziroma njene razlike ali nadomestila.
Materialnopravna pomanjkljivost ali neustreznost oziroma celo ustavnopravna spornost nekega pravnega instituta, tudi če bi bila podana, ne predstavlja pritožbenega razloga po 2. alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1. Navedeno namreč še ne pomeni in ni v povezavi s tem, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali s tem, da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
V sporih glede prenehanja delovnega razmerja po določbi drugega odstavka 22. člena ZDSS trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka. To pomeni, da tožena stranka (RS) krije sama svoje stroške postopka tudi v primeru, ko sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Podobno določbo ima sedaj tudi ZDSS-1 v petem odstavku 41. člena.
vršilec dolžnosti ravnatelja - prenehanje funkcije
Ker specialni zakon posebej ureja imenovanje vršilca dolžnosti za področja, ki jih določa 1. člen ZOFVI, v teh primerih ni mogoče uporabljati splošnih določb 37. člena ZZ, ampak se uporabljajo določbe specialnega zakona. V 1. odstavku 54. člena ZOFVI je določeno, da če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca ali šole oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. Na podlagi 2. odstavka 54. člena ZOFVI v primeru, če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelja svet javnega vrtca oziroma šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister. Tega imenovanja zakon ne veže na rok enega leta, ampak je ta odvisen od okoliščin in lahko traja vse do imenovanja ravnatelja.
ZPP člen 74, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 350, 370.ZZ člen 37.ZOFVI člen 54.
vršilec dolžnosti ravnatelja - prenehanje funkcije - čakanje na delo doma - uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - izločitev sodnika - načelo kontradiktornosti
Čeprav ravnanje sodišča prve stopnje v zvezi z izločitvijo sodnice lahko kaže na to, da sodišče stranki ni omogočilo uveljavljanja procesnih pravic, ki jih ji daje ZPP, ter lahko pomeni (vsaj navidezno) tudi poseg v nepristransko sojenje, pa tožnik te bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni grajal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in je zato v revizijskem postopku ne more več uveljavljati. S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub temu, da je tožnik iz zdravstvenih razlogov zapustil obravnavo, nadaljevalo z razpravljanjem in zadevo končalo, lahko tožniku res ni bila v celoti dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. To bistveno kršitev je tožnik grajal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, vendar sodišče druge stopnje glede te graje ni zavzelo stališča. Zato bi tožnik moral kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP, grajati odločitev sodišča druge stopnje, da le-to bodisi ni zavzelo stališča do bistvene pritožbene navedbe bodisi da ni po uradni dolžnosti upoštevalo bistvene kršitve določb pravdnega postopka (8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP). Ker revizija takega očitka ne vsebuje, ga revizijsko sodišče ob upoštevanju določb 370. člena ZPP ni smelo preizkusiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za izredno odpoved
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za to, da je potrebno 15-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šteti od datuma zagovora tožnice, dne 13.6.2003. ZDR v 2. odstavku 110. člena začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka ne veže na zagovor delavca oziroma, če se delavec ne odzove zagovoru, na datum odklonitve le tega, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (v primeru razlogov za odpoved po 2. in nadaljnjih alinejah 1. odstavka 111. člena ZDR) oziroma na datum, ko je delodajalec izvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca (v primeru odpovednega razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR).
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2,11, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ogrožanje sodelavcev - rok za odpoved
Iz 2. odstavka 82. člena ZDR izhaja, da je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžna dokazati tista stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Utemeljeni razlogi iz te določbe niso neki posebni razlogi, temveč v primeru izredne odpovedi delodajalca prav razlogi, ki so v 1. odstavku 111. člena ZDR že določeni. Tožnik je ob kontroli bolniškega staleža z vožnjo ogrozil enega od kontrolorjev in oba kontrolorja žalil. Takšno ravnanje ima vse značilnosti hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Ne gre sicer za neposredno kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bil tožnik v času očitanih kršitev doma in v bolniškem staležu, kljub temu pa še vedno za dejanje v zvezi z delovnim razmerjem in delovnim procesom. ZDR začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne veže na zagovor delavca (oz. če se delavec ne odzove zagovoru, na datum odklonitve zagovora), temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, ta rok pa poteče najkasneje v šestih mesecih od nastanka teh razlogov.
ZN člen 8, 10, 10a. ZUS člen 3, 3/2, 72, 72/5, 73.
imenovanje notarja - izbirni postopek - mnenje o strokovni usposobljenosti - izbirna pravica ministra
Izbira notarja, ki jo opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku, temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Izbira je nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje. Zoper odločbo o izbiti lahko kandidat sproži upravni spor. Vendar v tem sporu ne more izpodbijati mnenja komisije, saj ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, ni predmet upravnega spora.
Če zavezanec za plačilo dohodnine v določenem letu prejme dohodke, ki izvirajo iz preteklih let, se ti dohodki vštejejo v dohodnino za leto, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.
Tudi imetnik dovoljenja za uvoz zaradi proizvodnje za izvoz po sistemu odloga plačila carine je carinski dolžnik, če se je zavezal izvoziti blago v obliki pridobljenih proizvodov.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
Kdaj je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, je lahko odvisno od različnih okoliščin, ki pa morajo biti tehtne. Gre za pravni standard, ki ga bo morala napolniti sodna praksa. V primeru, ko je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, odpade tudi zahteva po pisni obdolžitvi in formalni vročitvi le-te oziroma vročitvi formalnega vabila na zagovor.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Za čas prisotnosti na delu v času dežurstva in straže je bil tožbeni zahtevek za izplačilo denarnih zneskov nad 60 % nadomestilom tožnikove osnovne plače, kot mu je bilo obračunano in izplačevano, utemeljeno zavrnjen. Pri tem ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo: kot redno delo, ki ga delavec opravi v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev; kot nadurno delo, kolikor opravlja delo preko rednega delovnega časa; preostali čas pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
KZ (1977) člen 130, 130/1, 130/2.KZ člen 26.ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
sklenitev škodljive pogodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklenitelj pogodbe - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - obstoj kaznivega dejanja
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ-77 je zavestno sklepanje škodljive pogodbe ali sklepanje pogodbe s prekoračitvijo pooblastil. Pogodba mora biti škodljiva ob podpisu oziroma sklenitvi pogodbe, škodljivost pa se kaže v nastanku premoženjske škode organizaciji združenega dela ali pravni osebi, zato je pojem sklenitve škodljive pogodbe potrebno razumeti kot sklenitev pogodbe (gospodarskega posla) med dvema organizacijama združenega dela ali drugima družbenima pravnima osebama.
Tožnica ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je do smrti moža dopolnila starost 38 let, da ni imela dolžnosti preživljanja otroka, ki bi imel pravico do družinske pokojnine po pokojnem možu in da ni bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo niti ni to postala v enem letu po njegovi smrti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - prisotnost pooblaščenca na zagovoru - začetek teka roka za odpoved
ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP ali drugega procesnega zakona, saj bi uporaba daljših rokov od vabila do zagovora močno podaljšala postopek izredne odpovedi in zaradi kratkega prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR lahko celo onemogočila izredno odpoved. Vsebino pravice do zagovora delavca in s tem do časa, ki je potreben za pripravo na zagovor, je potrebno presojati tudi z upoštevanjem pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi temu, da bi osem dni od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ne zadostilo zakonski zahtevi o zagotovitvi možnosti zagovora. Delavec si ob zagovoru lahko zagotovi prisotnost pooblaščenca, vendar pa takšna prisotnost pooblaščenca ni odločilna, še manj obvezujoča. Zaključek, da rok za odpoved začne teči od datuma zagovora delavca, oziroma če delavec na zagovor ne pride, od takrat dalje, je materialnopravno napačen. ZDR začetka teka roka ne veže na datum zagovora, temveč na datum seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved oziroma na datum, ko delodajalec izve za kršitve pogodbene ali druge obveznosti in za storilca.
ZUP člen 260, 261, 262, 263, 264, 265, 267, 268, 269, 270, 271, 272. CZ člen 6. ZCS člen 2, 12, 12-12. ZDavP člen 1, 1/5.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - nova dejstva - novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa
Pristojni organ izda sklep o obnovi postopka carinjenja po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Opraviti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi okoliščinami) pripeljala do drugačne odločbe. Pri tem preizkusu ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se ugotavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč gre za presojanje njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Na enomesečni rok, v katerem lahko predlaga obnovo postopka stranka,je vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom je mišljen organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog. Zato omenjeni rok teče od dneva, ko je za odločanje o obnovi pristojen organ zvedel za nova dejstva oziroma jih je mogel navesti.