Zaradi učinkovitega zagotavljanja pravice do sodnega varstva in s tem v zvezi tudi pravice do enakega varstva pravic (22. in 23. člen Ustave RS) se je sodišče dolžno opredeliti do vseh relevantnih navedb pritožnika. V 1. odstavku 360. člena ZPP je zato določeno, da mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe odločilnega pomena so odvisne od vsakokratnih konkretnih okoliščin, nanašajo pa se lahko tako na očitek bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - začetek teka roka
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da začne subjektivni rok teči tisti dan, ko delavec poda svoj zagovor, ne glede na to, kdaj je delodajalec dejansko zvedel za razlog, ki utemeljuje izredno odpoved.
ZPIZ člen 121, 121/2, 123, 123/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. SKPgd člen 22.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - invalid III. kategorije - čakanje na razporeditev na drugo ustrezno delo
Dokler delodajalec delavcu - invalidu ne zagotovi drugega ustreznega dela v skladu z dokončno invalidsko odločbo, mu mora plačevati nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, delavec - invalid pa v tem času ni neopravičeno odsoten z dela.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - disciplinska obravnava - dokazno breme
Zgolj pavšalno sklicevanje na bolniški stalež ni razlog, zaradi katerega disciplinski organ ne bi mogel zakonito opraviti disciplinske obravnave v odsotnosti sicer pravilno vabljenega delavca. Prav tako ni pogoj za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa zaslišanje prič na disciplinski obravnavi, če disciplinski organ razpolaga z zadostnimi drugimi dokazi za ugotovitev disciplinske odgovornosti in izrek disciplinskega ukrepa.
ZDavP člen 95, 95/1, 109, 209. ZDDV člen 21, 21/10, 33, 36, 37, 38, 42. ZUS člen 59, 59/1, 72, 72/4, 77, 77/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - popravek ali sprememba davčnega obračuna - uporaba materialnega prava
Vračilo preveč plačanega DDV ne poteka po prvem odstavku 95. člena ZDavP, če ni izkazano, da je bil davek preveč plačan glede na pravnomočno odmerno odločbo ali glede na davčni obračun, temveč poteka po 42. členu ZDDV, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa v tem primeru niso.
Mnenje posebne zdravniške komisije je izvedeniško mnenje, ki mora biti obrazloženo (2. odstavek 193. člena ZUP). Če to mnenje ni obrazloženo, ni podlage za ugotovitev o zdravstveni nezmožnosti voznika za vožnjo in za odvzem vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 55, 55/3, 167, 167/1-4, 187, 187-3, 194, 194/7.
postopek o prekršku - pritožba - beneficium cohaesionis - kršitev materialnih določb zakona - zastaranje
Pravilo beneficium cohaesionis preprečuje, da bi bila odločba, ki se nanaša na dva ali več obdolžencev, različna za obdolžence, glede katerih je podano isto dejansko in pravno stanje.
Kadar se posamezni zahtevki v premoženjskem sporu nanašajo na isto dejansko in pravno podlago, je dovoljenost revizije mogoče presojati po seštevku zneskov v zahtevkih, v nasprotnem primeru pa je dovoljenost revizije mogoče presojati le po posameznih zneskih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje sorodnika stranke v postopku pri pristojnem sodišču
Sodišče z malo zaposlenimi - podlaga za prenos pristojnosti zaradi zaposlitve ožjega sorodnika strank pri krajevno pristojnem sodišču.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - terjatev v tuji valuti
Kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, se določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe. Tako ugotovljena vrednost je tudi odločilna za presojo stvarne pristojnosti ter pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spora med postopkom drsna, bi vnašalo v postopek pravno negotovost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - preobremenjenost pristojnega sodišča
Ker so različna sodišča iste vrste različno obremenjena z nerešenimi pravdnimi zadevami, je lažjo izvedbo postopka v smislu 67. člen ZPP mogoče utemeljevati tudi s prenosom zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče, pri katerem je pričakovani čas reševanja zadeve krajši od tistega, ki velja za splošno krajevno pristojno sodišče. Pogoj za utemeljenost takšne delegacije so soglasje sodišča, kamor naj bi zadeva bila odstopljena in ustrezno predhodno soglasje strank.
Če priporni razlog nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po določbi tretjega odstavka 545. člena Zakona o kazenskem postopku (pravno mnenje vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 22. in 23.6.1993). Odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi neupravičenega pripora, je torej podana.
zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - nova dejstva in dokazi - krivda - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - analiza DNK
Bistvena sestavina prava na vseh ravneh njegovega uporabljanja in ustvarjanja je prava mera. Sodišče zato ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke, da bi preizkusilo, ali je bil toženec v predhodnem postopku sposoben razumeti, kakšen je pomen sodnega postopka. Da je bil tega sposoben, se je namreč zanesljivo prepričalo na podlagi drugih okoliščin.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker je tožnica vodja sodnega registra pri Okrožnem sodišču v A., je vrhovno sodišče v izogib morebitnim domnevam o pristranskosti tega sodišča za odločanje v tem pravdnem postopku določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 196.
predkazenski postopek - policijsko preiskovanje - razlogi za sum - pregled avtomobila - preiskava avtomobila - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - mamila
Pri pregledu vozila se policist omeji na prosto dostopne zunanje in notranje dele vozila, ne da bi pri tem posegel v celost pregledovanega avtomobila.
Za začetek predkazenskega postopka se zahteva nižja stopnja suma in sicer zadostujejo že razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Razlogi za sum pa so indici, ki vzbujajo sum, za razliko od utemeljenosti suma, ki predpostavlja dejstva, ki tak sum v logičnem in izkustvenem pogledu opravičujejo.