izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - vinjenost - dokazno breme - zagovor - bolniški stalež - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca ni nekakšen dokazni postopek. Delodajalec sam presodi, ali razpolaga z zadostnimi dokazi za utemeljitev razloga za izredno odpoved, pri čemer je na njegovi strani tudi dokazno breme utemeljenega razloga za izredno odpoved delavcu. Presoja tega, ali je delodajalec ob odpovedi "razpolagal z relevantnimi dokazi o očitani kršitvi" ali ne, je torej v presoji delodajalca samega in ne delavca. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo, saj so razlogi za stalež različni in vedno ne vplivajo na možnost zagovora.
razporeditev delavca - izobraževanje v lastnem interesu - sofinanciranje izobraževanja
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka delavcu sofinancirala izobraževanje, ne pomeni, da je šlo za izobraževanje v njenem interesu in zlasti ne, da bi bila dolžna delavca razporediti v skladu s tako pridobljeno izobrazbo.
Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic delavca iz delovnega razmerja, ima po določbi 1. odstavka 204. člena ZDR delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec to kršitev odpravi. Šele če kršitev ni odpravljena, lahko delavec v 30. dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ker delavec ni postopal v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR, niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
tatvina - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Velik obseg prisvojenih predmetov, zaradi katerega je bilo omajano zaupanje delodajalca do delavca, ni razlog, zaradi katerega bi bilo neupravičeno pričakovati, da bo delodajalec omogočil delavcu zagovor. Celo nasprotno, prav zaradi tega razloga bi delavec, ki mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi očitane tatvine, moral imeti možnost podati svoj zagovor, povedati kaj meni o očitku, kakšno je njegovo stališče do predvidenega ukrepa delodajalca, do okoliščin in podobno. Možnost delodajalca, da delavcu iz upravičenih razlogov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, je treba razlagati restriktivno in v posameznih primerih ugotavljati, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da od delodajalca ni mogoče (bi bilo neupravičeno) pričakovati, da bo delavcu omogočil to pravico.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - odpravnina
V skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 67/3.
disciplinski postopek - društvo - upravičeni predlagatelj za uvedbo disciplinskega postopka - disciplinski organi - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - kvalifikatorne okoliščine
Sekretar društva nima pravnega položaja nosilca poslovodne funkcije. Pristojnosti, ki so sicer značilne za poslovodne organe gospodarskih organizacij, v društvih pripadajo predsedniku društva. Organi, ki so bili pristojni za izvolitev oziroma imenovanje organa, pristojnega za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, so potrdili akt vložitve takšne zahteve zoper tožnika. Odločitev, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika uveden na zahtevo upravičenega predlagatelja, je zato pravilna. Za odločitev o zastaranju je pomembno, kdaj je za kršitev zvedel organ, ki je pristojen za uvedbo disciplinskega postopka, ne pa kdaj so za to morda zvedeli drugi delavci ali celo kdo drug.
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca je sestavljen v skladu z določbami ZKP, saj zadošča, da se osumljenec in policist razumeta, oziroma, da oba obvladata en skupni jezik. Šele če policist ne zna jezika tujca ali jezika, ki ga tujec razume in govori, se da pouk s pomočjo tolmača.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja goljufiv prikaz nastanka škode na obsojenčevem vozilu, za katerega je uveljavljal pri zavarovalnici odškodnino na podlagi delnega kasko zavarovanja, do izplačila katere pa ni prišlo, ker je bilo ugotovljeno, da je škoda na vozilu nastala v nesreči, ki jo je obsojenec povzročil sam, tak opis pa vsebuje vse znake obsojencu očitanega kaznivega dejanja poskusa goljufije.
Ugotovljeni potek nesreče utemeljuje materialno pravno presojo o tožnikovem prispevku k nastanku škode v višini 25 %. Tožnik je že v tožbi navedel, da so bili na pločniku parkirani avtomobili, ki so zmanjševali preglednost. Taka je bila tudi ugotovitev izvedenca, ki je poudaril, da vozniki na obeh pločnikih parkirajo avtomobile, kar bistveno zmanjšuje preglednost pešcem. Take prometne razmere pa so pešcu, ki je nameraval prečkati vozišče, čeprav tam ni prehoda za pešce, narekovale posebno pazljivost tako pred začetkom prečkanja kot tudi med samim prečkanjem.
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine.
ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - zdravilni učinek proizvoda
Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registrirano kot zdravilo, gre za kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker je tako oglaševanje artiklov, zavajajoče.
ZOR člen 178, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in tovornjaka - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Čeprav gre za trčenje dveh vozil, od katerih je motorno kolo v izrazito podrejenem položaju, ni mogoče mimo dejstva, da je prav ravnanje tožnika bilo tisto, ki je predstavljalo zelo veliko tveganje in pretežen vzrok za nastalo nezgodo. Ugotovljeno je, da bi se voznika med seboj lahko opazila na razdalji 35 m. Očitno je voznik tovornjaka začel reagirati na opisani razdalji z zaviranjem in umikanjem v desno, tožnik pa ni storil prav ničesar, da bi se tovornjaku, ki je prihajal nasproti, izognil z zmanjševanjem hitrosti in umikanjem v desno. Vozniku tovornjaka je tako mogoče očitati del odgovornosti za nastalo škodo predvsem zato, ker svojega vozila pred trčenjem ni uspel povsem zaustaviti. Zato je pravilna opredelitev odgovornosti tožnika v višini 70 %, odgovornost voznika tovornega vozila pa v višini 30 %.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.
kondikcija - preklic darila - vrnitev darila kot posledica preklica - sprememba predmeta darila
Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen. To pomeni, da mora vrniti predmet darila, če pa to ni mogoče, nadomestiti njegovo vrednost, torej plačati tisto, za kar je bil z darilom obogaten. Predmeta darila ni mogoče vrniti, če je bil bistveno spremenjen, ali če je pomembno povečana njegova vrednost.
ZUS člen 60, 73.ZUP člen 9, 77, 129, 141, 145, 169,213, 253, 274, 277.
cestni tovorni promet - CEMT dovolilnice - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - tuja listina
Iz 1. odstavka 274. člena ZUP izhaja, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, kar pomeni, da lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi odločbo, če so podani v zakonu določeni razlogi, takoj po njeni izdaji in vročitvi in ne šele potem, ko odločba postane dokončna.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - denacionalizacijski upravičenec - položaj stranke v postopku
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tožnik ne izkazuje prizadetosti svojih pravic po določbah ZDen, ker z lokacijskim dovoljenjem ni predvidena gradnja na parceli, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ampak na sosednji parceli.
zavarovalna vsota - metoda valorizacije zavarovalne vsote - metoda upoštevanja delnih plačil - mesečna rast cen na drobno
Katero metodo valorizacije zavarovalne vsote in upoštevanja sukcesivnih plačil je treba izbrati, je materialnopravno vprašanje, končni računski rezultat izbranega postopka pa je že dejanske narave in vanj v revizijski fazi postopka ni mogoče posegati. Zato revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je izbrana metoda lahko rezultat sporazuma, ki ga pravdne stranke v takih odškodninskih sporih običajno tudi dosežejo. Če pa takega sporazuma ni, mora sodišče izbrati eno od več v sodni praksi uveljavljenih metod za valorizacijo zavarovalne vsote in svojo izbiro tudi utemeljiti.
Tožnik je uporabil materialnopravno napačen pristop, ker ni spravil vseh zneskov, poenostavljeno povedano, na skupni imenovalec. Neupoštevanje zadnjega nakazila in napačno upoštevanje dveh prejšnjih nakazil je privedlo do nepravilnosti tožnikovega končnega izračuna. Zaradi izčrpanja zavarovalne vsote je toženka izpolnila svojo obveznost iz sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti tožnikovega delodajalca in tožniku ne dolguje ničesar več.
denacionalizacija - vračilo zemljišč v naravi - zemljišča v lasti fizičnih oseb
Pravica uporabe fizičnih oseb je bila stvarna pravica in zato ovira za vračilo nepremičnin po ZDen. Lastninjenje spornih parcel po 2. členu ZLNDL, s čemer so prejšnji imetniki pravice uporabe zgolj na podlagi tega svojstva že po samem zakonu postali njihovi lastniki, ne predstavlja nedopustnega razpolaganja.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-9, 256, 256/1. ZUS člen 73.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku
Po določbi 9. točke 249. člena ZUP 1986, na podlagi katere je predlagatelj predlog za obnovo postopka utemeljeval, lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, pa ji ta možnost ni bila dana. Oceniti je potrebno, ali je verjetno izkazano (določba 1. odstavka 256. člena ZUP 1986), da gre pri predlagatelju obnove postopka za osebo, ki bi morala biti udeležena v postopku, katerega obnovo zahteva kot stranka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - smotrna delegacija - izvenzakonski partner sodne strojepiske kot stranka v postopku
Okoliščina, da je zunajzakonski partner strojepiske, ki je zaposlena na sodišču, stranka v postopku pred tem sodiščem, ni razlog za določitev drugega sodišča.