ZUS člen 60, 73. ZPCP-1 člen 70, 76. ZUPčlen 144, 145, 146.
cestni tovorni prevozi - odvzem CEMT dovolilnice - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek
Določitev plana dovolilnic za konkretna leta in s tem delitev dovolilnic pomeni odločanje o pravici opravljati prevoze in odločanje o obsegu teh pravic. Zatrjevana objava podatkov, ki niti ni izkazana, ne more izključiti posebnega ugotovitvenega postopka, ki ga predpisuje ZUP.
URS člen 29, 29/3.ZKP člen 17, 18, 236, 236/1-2, 236/3, 240, 240/4, 371, 371/2.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obrambe - zaslišanje priče -ugotavljanje sposobnosti pričanja - oprostitev dolžnosti pričanja mladoletne osebe
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po drugem odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Dejstvo, ali je mladoletna priča sposobna pričati in ali bi imelo tako pričanje zanjo nepopravljive negativne posledice, bi moralo sodišče najprej ugotavljati s pomočjo izvedenca ustrezne stroke, ki bi z mladoletno pričo opravil razgovor, nato pa njegovo mnenje presojati v luči ustavne pravice obdolženca, da se izvajajo dokazi v njegovo korist. Ker gre za pričo, ki je oproščena dolžnosti pričanja, bi moralo sodišče s pomočjo izvedenca posebej ugotoviti tudi to, ali more razumeti pomen pravice, da ni dolžna pričati in nato ravnati skladno z določbo tega člena.
Izključno v presoji stranke je odločitev, ali se bo o navedbah nasprotne stranke izjavila in glede na to o kršitvi načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti, kadar upravičenec kljub možnosti te pravice ne izkoristi, enako pa lahko velja tudi v primeru, ko procesno dejanje, ki meri na njeno uresničitev, opravi prepozno.
Glede na to, da je bil obsojeni v času pritožbene seje v priporu, obravnavana zadeva v skladu s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZS šteje za nujno, torej roki tečejo in iztečejo ne glede na čas sodnih počitnic.
Sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo), ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
preživljanje izvenzakonskega partnerja - višina preživnine zmožnost preživninskega upravičenca za zaslužek z občasnim delom - vpliv dosojene preživnine na višino socialne denarne pomoči - časovne meje pravnomočnosti - presoja izvedenskega mnenja - zmotna uporaba materialnega prava
Razlogi pritožbenega sodišča, da je tožnica sposobna z lažjim delom, kot je čiščenje in podobno, zaslužiti 20.000 SIT mesečno, pomenijo napačno razumevanje strokovnih ugotovitev izvedenca, torej njihovo napačno materialnopravno presojo. Čiščenje je lahko tudi lahko opravilo, vendar ga tožnica več ur neprekinjeno ne more opravljati, velikokrat pa gre za fizično težje delo, ki ga tožnica tudi krajši čas ne more opravljati. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnica ne zmore s čiščenjem zaslužiti za delno kritje svojih denarnih potreb.
Tožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišči morali upoštevati bodoči vpliv določene preživnine na socialno denarno pomoč, ki da bo zaradi preživnine znižana. Če bi to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti.
ZUS člen 16, 62, 73.ZPP člen 154, 165.URS člen 23.
varstvo ustavnih pravic - odločanje o odškodninskem zahtevku
S tem, ko je sodišče prve stopnje le ugotovilo kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je izčrpalo svojo dolžnost glede na veljavno zakonsko ureditev in upravno sodno prakso upravnega sodišča v času odločanja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI POSTOPEK
VS18204
ZUP (1986) člen 286, 286/1, 286/2. ZUS člen 73.
izvršba s prisilitvijo - rok za izpolnitev obveznosti
Ker tožnik ni izpolnil z izvršljivo odločbo naložene obveznosti (prepoved opravljanja javnega prevoza oseb v prostem cestnem prometu), je republiški inšpektor nadaljeval s postopkom izvršbe s prisilitvijo z izdajo dveh sklepov o izterjavi denarne kazni. Vendar med obema sklepoma ni časovne razlike, zato tožnik ni imel v prvem sklepu določenega 8-dnevnega roka za plačilo denarne kazni. Tako ni bilo pogojev za ponoven izrek denarne kazni z drugim sklepom, saj tožniku v prvem sklepu ni bil postavljen nov rok za izpolnitev obveznosti, kot to določa 2. odstavek 286. člena ZUP 1986.
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik blago odstranil izpod carinskega nadzorstva in da zanj ni bila plačana carina, je bilo tožniku utemeljeno naloženo plačilo carinskega dolga.
pogodba o leasingu motornega vozila - trditveno in dokazno breme
Toženčeva obveznost plačati dogovorjene obroke temelji na samih pogodbenih določbah, pa tudi na prvem odstavku 542. člena ZOR v zvezi s prvim odstavkom 550. člena ZOR.
Neresnične so toženčeve trditve, da naj bi ves čas postopka izpodbijal "izvršitev očitanega dejanja in predlagal izvedbo dokazov s pričami, listinami, grafologom". Toženec ni konkretno zanikal ničesar, tudi sklenitve pogodbe ne, kot omenjeno pa tudi ni predlagal nobenega dokaza. S svojo pasivnostjo je povzročil, da je sodišče lahko preverjalo le tožničine trditve in izvedlo z njene strani predlagane dokaze. Toženčeva pasivnost je vsaj sovplivala na zanj neugoden izid postopka. Ob njej je mogoče vse ostale revizijske trditve opredeliti le kot na revizijski stopnji nedovoljeno uveljavljanje novot.
Tudi kolikor izpodbijana odločba ne bi vsebovala razlogov o tem, zakaj zoper osumljenca ni bil odrejen milejši ukrep, s tem sodišče ne bi kršilo določb ZKP, saj že sama utemeljitev neogibnosti pripora implicira odgovor, zakaj sodišče namesto pripora ni izreklo kakšnega drugega ukrepa.
odpravnina za izpraznjeno stanovanje - obstoj razlogov za odpoved stanovanjskega razmerja - čas presoje
Obstoj razlogov za prenehanje stanovanjskega razmerja ali odpovednih razlogov mora biti izkazan glede na razmere v času uveljavitve Stanovanjskega zakona.
Če ni izkazan skupni prednik, ni mogoče uporabiti tiste določbe ZDen, ki določa, da je pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev v korist vseh upravičencev.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Nevarnost relativno pogostih epileptičnih napadov posega na vsa področja tožnikovega življenja in udejstvovanja in ga omejuje pri izbiri življenjskih aktivnosti. Izvedenec je ocenil, da so te zmanjšane za 30 %. Ko pa se opisanim dejanskim ugotovitvam pridruži še okoliščina, da je ob škodnem dogodku bil tožnik star komaj 17 let in da bo težave, ki jih ima in zaradi katerih duševno trpi, moral prestajati vse življenje, se pokaže, da je sodišče druge stopnje podcenilo tako ugotovljene objektivne in subjektivne težave, kot tudi primerjavo s podobnimi primeri sodne prakse. Zato je revizijsko sodišče odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zvišalo do zahtevanih 6.000.000 SIT, torej za 1.600.000 SIT.
ZKP člen 358, 358/1-1, 372, 372/1-1. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3/1-8.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - znaki kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - obstoj kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Očitek v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja (abstraktni dejanski stan), da sta obsojenca nameravala pobegniti iz FLRJ v inozemstvo v sklopu organizacije, ki deluje z namenom porušenja obstoječe državne ureditve, predstavlja zgolj (nepopoln) povzetek abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (2. člen ZKLD), ki pa v nadaljnjem opisu ni konkretiziran z navedbo dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj zatrjevanega namena. Takšen namen je tudi v obrazložitvi sodbe zgolj zatrjevan, vendar z ničemer izkazan.
Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966)člen 9.ZDen člen 88, 88/2.
stavbno zemljišče - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel - prenos pravice uporabe - razpolagalni pravni posel
Pogodba o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča ... z dne 04.08.1972 ima pravno naravo obligacijskopravne pogodbe, iz katere izhaja dolžnost Komunalnega sklada Občine A., da odda stavbna zemljišča v posest drugi pogodbeni stranki. Zavezovalni pravni posel ni mogel imeti za posledico prenosa pravice uporabe, ampak se je Komunalni sklad Občine A. z njim le zavezal, da opravi vse, kar je potrebno, da druga pogodbena stranka postane imetnik pravice uporabe.
Pogodba o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča ... z dne 04.08.1972 vsebuje tudi sporazum med pogodbenima strankama glede prenosa pravice uporabe. Ker je pravna prednica tožnikov na podlagi odločbe z dne 19.07.1960 obdržala pravico, da ima sporni nepremičnini v posesti in ju brezplačno uživa, Komunalni sklad Občine A. v trenutku sklenitve pogodbe 04.08.1972 ni imel razpolagalne sposobnosti. Pravilen je zato nadaljnji materialnopravni sklep, da je Občina A. s sklenitvijo aneksa z dne 27.01.1995 samostojno razpolagala s parc. št. 1702 in 1703 k.o...
Za mladoletnike poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, pri tem pa okoliščina, da sta starša oziroma zakonca razvezana, na upravičenost zastopanja otroka nima nikakršnega učinka (razen, če je enemu izmed staršev odvzeta roditeljska pravica).
Inšpekcijski ukrep se izreče investitorju (lastniku zemljišča le v kolikor investitorja ni mogoče odkriti) in če je bil izrečen lastniku iz naknadnih listin pa izhaja kdo je bil investitor posega, je to lahko obnovitveni razlog.
ZKP člen 9, 9/3, 192, 192/2, 205, 205/1, 272, 272/2.URS člen 13, 20.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - omejitev trajanja pripora - vročitev sklepa o priporu - jezik v postopku - prevod pisanj - rok za pritožbo - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - uporaba milejšega ukrepa - begosumnosti - tujec - pravice tujcev
Sklep o podaljšanju pripora mora biti obdolžencu vročen pred potekom časa, ki je določen v prejšnjem sklepu o priporu. Obdolžencu ni bila nezakonito odvzeta prostost, če mu je bil sklep o podaljšanju pripora vročen v manj kot 24 urah po izteku časa, določenega v prejšnjem sklepu o priporu.