spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten
Delovno sodišče je na podlagi določila točke c) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno za odločanje v primerih, ko je delodajalec tisti, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne pa tisti, ki opravlja npr. dejavnost s področja gradbeništva in opravlja delo kot podizvajalec oziroma za podizvajalca.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - nasilje v družini
Razlog, ki ga je tožnica navedla za pridobitev azila v RS (da jo je v času zakonske zveze pretepal mož in z njo grdo ravnal) ne predstavljajo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavil v upravno sodni praksi. Pristojne institucije v izvorni državi so prosilki za azil nudile ustrezno zaščito, kar izhaja iz tožničinih izjav v prošnji za azil.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pokojninsko zavarovanje - odplačevanje dolga zavarovanca - vrnitev sredstev - neupravičena obogatitev
Z odplačilom dolga zavarovanca tudi po njegovi smrti, naj bi bila toženca kot zavarovančeva dediča neupravičeno obogatena. Ker med tožnico (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) in tožencema ne obstaja nobeno drugo razmerje, se spor o vrnitvi zneska, za katerega naj bi bila toženca neupravičeno obogatena, uvršča med spore iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij v smislu določb 1. člena ZPP, za katere je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
reševanje pritožb uporabnikov telekomunikacijskih storitev - zaračunavanje številčnega prostora - zakonska podlaga za odločanje
Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto je na podlagi določb 4. odstavka 122. člena ZTel-1, po postopku, ki je zakonsko določen, pooblaščena za reševanje pritožb uporabnikov telekomunikacijskih storitev, kadar se ne strinjajo z računom, ki jim ga je izstavil operater. Čeprav je tožena stranka šele v pritožbi navedla zakonsko podlago za odločanje (4. odstavek 122. člena ZTel-1) to ni nedopustno dopolnjevanje razlogov odločbe, ker gre za materialno pravno vprašanje, na katero mora sodišče odgovoriti pri preizkusu zakonitosti izpodbijanega akta. Zato niso bili podani razlogi za odpravo odločbe.
enotno dovoljenje za gradnjo - pritožbeni razlogi - pritožbena novota
Ker tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, gre za nedopusten pritožbeni razlog v smislu 5. odstavka 72. člena ZUS, ker je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno upravnem postopku.
azil - omejitev gibanja - čas trajanja ukrepa - odločanje po prostem preudarku - izrek sklepa o omejitvi gibanja
Ker se po ZAzil gibanje lahko omeji le prosilcu za azil, se mu ga lahko omeji največ do pravnomočno končanega azilnega postopka, če ta okoliščina nastopi prej kot odprava razlogov za omejitev gibanja oziroma pred 3 meseci od omejitve gibanja.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 15. Slovenski računovodski standardi Standard 1.1, 1.21, 1.22, 21.1, 21.5, 21.9. ZGD člen 50, 50/1. ZDavP člen 197, 197/1. ZUS člen 23, 23/1, 72, 72/3, 73.ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2-14.
davek od dobička pravne osebe - amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev - lastništvo ali finančni najem - verodostojna knjigovodska listina - uporaba računovodskih standardov - plačilo zavarovalnine za družbenike
Pravna oseba lahko obračunava amortizacijo le za tista opredmetena osnovna sredstva (zemljišče, zgradbe, oprema ...), ki so v njeni lasti oziroma jih pridobiva na podlagi finančnega najema oziroma jih poseduje za opravljanje dejavnosti. Lastnino oziroma finančni najem mora izkazati z izvirno (in verodostojno) knjigovodsko listino, kar pa neoblično sklenjena pogodba (brez plačila davka, brez overjenih podpisov in brez izvedbe v zemljiški knjigi) ni. Plačilo zavarovalnine za družbenike ni davčno priznan odhodek po 12. členu ZDDPO.
azil - omejitev gibanja - čas trajanja ukrepa - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odločanje po prostem preudarku - izrek sklepa o omejitvi gibanja
Ker se po ZAzil gibanje lahko omeji le prosilcu za azil, se mu ga lahko omeji največ do pravnomočno končanega azilnega postopka, če ta okoliščina nastopi prej kot odprava razlogov za omejitev gibanja oziroma pred 3 meseci od omejitve gibanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS40962
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66.ZMZPP člen 96.
Če je bilo sodno pisanje tožencu vročeno, to še ne pomeni, da se je toženec spustil v postopek (člen 24 stavek 2 Uredbe, št. 44/2001).
Ovira za priznanje sodne odločbe je zgolj nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP). Iz te določbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe.
Postopanja tujega sodišča slovensko sodišče v postopku priznanja sodne odločbe načeloma ne presoja in na priznanje ne vpliva. Izjemoma je lahko sicer postopanje tujega sodišča ovira za priznanje tuje sodne odločbe, vendar le, če ZMZPP tako določa. Ovira za priznanje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - stroški porabe električne energije - razdelilnik stroškov - zavrženje revizije
Iz Dogovora o plačilu skupnih stroškov izhaja, da je tožeča stranka vsak mesec po prejemu računov od dobavitelja elektrike pripravila razdelilnik stroškov po kriteriju zasedbe m2, kar pomeni, da ima zahtevek za določeno obračunsko obdobje (ki znaša mesec dni). Zato ima zahtevek za vsak posamezen mesec različno dejansko podlago.
ZLPP člen 48. ZPPOLS.ZZLPPO člen 44, 44/1.ZLPPOD člen 45, 45/1.
oškodovanje družbene lastnine - posebne igre na srečo - aktivna legitimacija - vrsta tožbenega zahtevka
ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).
Stranki sta se z najemno pogodbo dogovorili, da stroški investicijskega vzdrževanja bremenijo toženo stranko (najemodajalca), ki je z vlaganji tožeče stranke soglašala. Zato ji je po prenehanju najemne pogodbe dolžna vrniti vlaganja (tretji odstavek 210. člena ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta - javno gradbeno pravo
Kot stranski intervenienti se želijo pridružiti tožeči stranki osebe, ki so lastniki zemljišč in hkrati stanovalci v naselju, kateremu naj bi služil zeleni pas. Zazidalni načrt tem osebam ne daje iztožljivega upravičenja v primeru odsvojitve nepremičnin, ki naj bi bile uporabljene za zeleni pas. Pričakovanje, ki ga ustvarja zazidalni načrt, pa pravno ni varovano. Ker imajo stranski intervenienti zgolj dejanski interes za pridružitev tožeči stranki v tej pravdi, stranska intervencija ni dovoljena (prvi odstavek 199. člena ZPP).
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre. Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače. Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.
Ker je bil predmet izpodbijanja plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, v opredelitev izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje. Datumi kupoprodajnih pogodb in pobota torej niso bistveni elementi izpodbojne tožbe, zato očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VS40968
Konvencija o CMR člen 3, 17, 27.ZOR člen 929.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna odgovornost - zavrženje revizije - zavarovalna pogodba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovalno kritje - navadno sosporništvo - naklep - prevoz blaga v cestnem prometu - zavarovanje odgovornosti prevoznika za izgubo tovora - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - kaznivo dejanje delavca
Prevoznica je bila odgovorna za ravnanja vseh svojih delavcev in oseb, ki jih je angažirala pri prevozu v okvirih njihovih zaposlitev; toliko bolj je odgovorna za ravnanje svojega voznika, ki je med prevozom storil kaznivo dejanje. Gre namreč za objektivno odgovornost. Ker je prišlo do popolne izgube blaga (prvi odstavek 17. člena Konvencije CMR) zaradi ravnanja njenega voznika pri prevozu (3. člen Konvencije CMR), je dolžna poravnati nastalo škodo upravičencu do blaga.
Zavarovalno kritje je bilo izključeno v primeru, ko je škoda nastala zaradi naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti zavarovanca. Ne gre za naklepno ravnanje prevoznice (zavarovanke), če je (naklepno) kaznivo dejanje storil njen voznik. Naklep je imel njen delavec in ne prevoznica (pravna oseba).
Na stranki leži breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Če stranka v pritožbi ne navede konkretnih pritožbenih razlogov o temu, katere navedbe je dala v prvostopenjskem postopku, ki da naj bi jih pritožbeno sodišče ne upoštevalo, potem pritožbeno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti raziskovati, kakšne navedbe je stranka kdaj dala in ali ni nemara prvostopenjsko sodišče storilo kršitev določb pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločbo sodišča - kolegialnost sodnikov
Nezadovoljstvo stranke z odločbo predsednika sodišča o zavrnitvi strankine zahteve za izločitev razpravljajočega sodnika ne pomeni razloga za prenos pristojnosti. Subjektivna ocena stranke o delu pristojnega sodišča, pri katerem naj bi kolegialnost sodnic prevladalo nad interesi otroka, ne more predstavljati razloga za prenos pristojnosti.