Brez pomena so tožnikove revizijske navedbe, ki jih je mogoče opredeliti bodisi le kot poudarjeno ponavljanje znotraj načela individualizacije višine odškodnin v pravnomočni sodbi že ustrezno upoštevanih posledic v okviru sleherne izmed posamičnih oblik nepremoženjske škode, bodisi kot zatrjevanje takih posledic, glede katerih ni v ugotovljenem dejanskem stanju v postopku na prvi in drugi stopnji opore za sklep, da bi bile pri tožniku tudi resnično izkazane.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
dedna nevrednost - dolžnost preživljanja kot pravni standard - odtegnitev potrebne pomoči - dedovanje starša po otroku
Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.
URS člen 26.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 172, 172/1, 580, 580/2.
vzročna zveza - podlage odškodninske odgovornosti - izgubljeni zaslužek - odgovornost države za delo carinskega organa - plombiranje poslovnega prostora v carinskem postopku - zakup poslovnega prostora - zakupnina - pravna napaka v zakup dane stvari - stečaj zakupnika - poplačilo terjatve v stečajnem postopku
Tožnik tudi v primeru, da ne bi prišlo do carinskega plombiranja njegovega poslovnega prostora, v katerem je bila delno vgrajena začasno uvožena pisarniška oprema A. d.o.o., ne bi prišel do plačila najemnine, in sicer zaradi prezadolženosti najemnika.
Avans tožene stranke je bil namenjen za poravnavo obveznosti v zvezi z grobimi gradbenimi oziroma zemeljskimi deli, ne pa v zvezi z dobavo in polaganjem umetne trave ter dobave konstrukcije za tenis.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo odškodnine - obseg zavarovalnega kritja - delo na polju - padec s traktorja - pojem uporabe motornega vozila
Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP.
ZIZ člen 15, 35, 78, 100.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika
Glede na predlagana sredstva izvršbe in njihov vrstni red je pravilna presoja, da je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena in 78. člen ZIZ, v zvezi s 35. členom istega zakona).
krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva - bivališče dolžnika - spor o pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, je odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča v času vložitve izvršilnega predloga.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je ostal tožbeni zahtevek ves čas postopka enak, da torej ni prišlo do spremembe tožbe. Zato je v tej zadevi odločilna tista ocena vrednosti spora, ki jo je tožnica navedla na začetku postopka. Stranka lahko namreč kasneje spremeni svojo oceno vrednosti spora le, če hkrati spremeni tudi tožbeni zahtevek. Zato so neupoštevni tožničini revizijski razlogi, zakaj je oceno vrednosti spora spremenila šele v sami reviziji.
razlaga zakona - odgovorna oseba - obseg zavarovalnega kritja - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - škoda zaradi telesnih poškodb - neznano motorno vozilo plačila zmožna druga oseba - sistematična razlaga - slovensko zavarovalno združenje
Zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je Slovensko zavarovalno združenje.
Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - prva tožena stranka nima pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - očitek protipravnega ravnanja sodnikov - pravica do nepristranskega sojenja
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju sodišč ... Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti - izvršba - več izvršilnih sredstev - izključna krajevna pristojnost
Upnica je kot prvo izvršilno sredstvo navedla rubež denarnih sredstev na dolžničinih računih, zato je pri določitvi izključne krajevne pristojnosti odločilna krajevna pristojnost za izvršbo na dolžnikovo denarno terjatev.
Toženec je zavezan k plačilu, saj je narava posredniške pogodbe mešana in vsebuje tudi elemente mandatne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Nobenega razloga ni videti, da naj bi preklic pooblastila posredniku tri dni pred sklenitvijo pogodbe o posredovanem poslu in kljub nadaljnjemu sodelovanju posrednika vse do podpisa te pogodbe kakorkoli vplival na višino pogodbenih obveznosti iz posredniške pogodbe.
dovoljenost revizije - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - subjektivna kumulacija nedenarnih zahtevkov - zavrženje revizije - pravno mnenje
Ko gre za subjektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov tožnikov, ki so formalni (navadni) sosporniki, mora biti po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP (a contrario) vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožnikov in bi zato tudi navedba zgolj ene (skupne) vrednosti imela enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
ukrep tržnega inšpektorja - opravljanje gostinske dejavnosti - odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti
Ker tožnik nima ustreznega dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti v določenem obratu, je ukrep tržnega inšpektorja utemeljen. Pri izreku inšpekcijskega ukrepa je odločilno dejansko stanje v času izreka ukrepa, zato ugovor o kasnejši pridobitvi ustrezne odločbe, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.
telekomunikacije - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Pri zahtevi za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS mora tožeča stranka izkazati tako verjetnost nastanka težko popravljive škode kot tudi, da odložitev izvršbe ne nasprotuje javnemu interesu.
Tožnik ni imel pravnega interesa za izpodbijanje odločbe tožene stranke v delu, s katerim mu je bilo ugodeno, saj si v tem delu s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.