Splošni akti delodajalca morajo biti ustrezno objavljeni, da se delavci lahko z njimi seznanijo, brez tega jih ni mogoče šteti kot zakonito pravno podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka spremembe splošnega akta, s katerim je tožniku odvzela pravico do beneficirane delovne dobe na njegovem delovnem mestu, ni objavila, sprememba ne velja in ne more predstavljati pravne podlage za to, da se že uveljavljena pravica do beneficirane delovne dobe ne priznava več.
začetek stečaja – oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba v stečaju
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 5.odst. 168.čl. ne postavlja nobene razlike glede taksnih oprostitev (oziroma odloga taksnega plačila) za vloge iz 105.a čl. ZPP med tistimi pravnimi osebami, ki niso v stečaju, in tistimi, nad katerimi je bil začet stečajni postopek. Prav tako v tej zvezi ne obstaja noben poseben predpis, ki bi opravičeval oprostitev plačila sodne takse za pravne osebe zgolj iz razloga, ker se nahaja v stečajnem postopku, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba tožeče stranke.
Tožeča stranka izpodbija obe vrsti (glede istega zneska) sklenjenih asignacijskih pogodb, torej tiste, v katerih kot asignatar nastopa tožena stranka in asignacijske pogodbe, v katerih kot asignatar nastopajo izvajalci oziroma dobavitelji materiala. Do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika, ob izkazanih pogojih 125. člena ZPPSL, je lahko dejansko prišlo le z eno vrsto asignacijskih pogodb, ne pa z obema.
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenil tožnik – invalid za neustrezno delo, ni nična, saj določba 116. člena ZPIZ-1, ki ureja pravico do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom, ni imperativne narave.
V predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa ga je kot nepotrebnega zavrnilo in navedlo, da je mogoče na podlagi preostalih dokazov celovito ugotoviti dejansko stanje. Iz tega razloga predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 17, 24, 55, 17, 24, 55. ZPP člen 39, 39/2, 39, 39/2.
aktivna legitimacija - plačilo preživnine
Aktivno legitimiran za vložitev predloga za izterjavo preživnine je le preživninski upravičenec, katerega terjatev izhaja iz izvršljivega izvršilnega naslova. To je takrat še mladoletni otrok, ne pa njegova mati, ki je zgolj zakonita zastopnica in ki ni izkazala prehoda terjatve nanjo.
pogodba - dobra vera in poštenje - prepoved oteževanja položaja sopogodbenika - izključna pravica do prodaje - svobodna gospodarska pobuda - enakopravnost - razlaga pogodbe
Upoštevaje, da iz predloženih predračunov, izdanih v času trajanja pogodbe izhaja, da je bil določen pogoj 100 % avansnega plačila, in ob odsotnosti trditev tožeče stranke, da je taki zahtevi ugovarjala, temveč jo je izpolnjevala, se zdi (očitno), da je tožeča stranka v času trajanja pogodbe vsaj konkludentno sprejemala pogoj 100 % predplačila iz omenjenih predračunov tožene stranke.
Tožeča stranka se zato po zaključku pogodbenega razmerja ne more uspešno sklicevati na očitek opustitve dobave rulet kljub plačilu predujma, izhajajoč pri tem iz obveznosti plačila le 50 % predujma, skladno s pogodbe.
V opisani situaciji je zahteva tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni v nasprotju z njenim prejšnjim ravnanjem in zato v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR).
Razumevanje pogodbenih določil, ki bi kakorkoli raztezalo učinke prepovedi toženi stranki, da s svojimi proizvodi nastopa na trgu, na čas po izteku pogodbe, bi nesorazmerno posegalo v položaj tožene stranke kot subjekta na trgu. Zato aktivnosti tožene stranke v smeri prodaje rulet v času, ko je le-ta skladno s pogodbo že podala odstopno izjavo in si je morala začeti zagotavljati druge kupce svojih proizvodov, upoštevaje pri tem še rok izdelave rulet (45 - 60 dni), ni mogoče šteti za kršitev pogodbene pravice tožeče stranke do ekskluzivne prodaje rulet.
Oporo za sklepanje, da mora biti neresnična vsebina ali ponarejena listina ugotavljana v kazenskem postopku, izhaja iz 4. točke 396. člena ZPP.
V 4. točki 396. člena ZPP je torej predvideno, da se v zvezi z obnovitvenim razlogom po 6. točki 394. člena ZPP vsaj poizkuša izvesti kazenski postopek.
Drugostopenjsko sodišče razume obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena tako, da je ta podan le v primeru, če predlagatelj (tožena stranka) ni mogel vedeti za določena dejstva ali pa tedaj ni imel možnosti uporabiti določenih dokazov, ker tudi zanje ni vedel.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - pravnomočnost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravočasen, če je podan znotraj objektivnega roka od nastopa zamude in ni odločilno dejstvo, da je toženka šele z vročitvijo zamudne sodbe, kar se je zgodilo po preteku objektivnega roka od zamude za vložitev odgovora na tožbo, izvedela, da je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Odločilno je dejstvo o pričetku teka objektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je pričel teči od dneva zamude za vložitev odgovora na tožbo.
Tožena stranka je ravnala protipravno, saj je tožniku izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zaradi neznatnega pomena dejanja pa bi morala disciplinski postopek ustaviti. Kljub protipravnosti ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi nezakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ker ni podana njena krivda – disciplinski organi tožene stranke postopka zoper tožnika niso izvedli z namenom škodovanja ali iz šikanoznih nagibov, disciplinsko obravnavo sta omogočala tako delovnopravna zakonodaja kot interni splošni akt.
ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1. ZPIZ člen 8, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 13. ZPPSL člen 106, 106/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
V času veljavnosti ZPIZ za delavce v delovnem razmerju plačilo prispevkov ni bilo pogoj za pridobitev statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma za priznanje pokojninske dobe. Pogoj plačila prispevkov za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje je bil določen le za zavezance, ki so bili samostojni zavezanci za plačilo prispevkov.
pogodbeno pravo - prepoved zlorabe pravic - načelo dobre vere in poštenja - zamudne obresti
Določba Pogodbe o varščini je po razumevanju pritožbenega sodišča smiselna le, če pride do končnega prevzema opravljenih del v razumnem roku po izvedbi del. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da ni niti logično niti ni življenjsko sprejemljivo, da bi podizvajalec prevzel dolžnost garancije za brezhibnost opravljenih del, ki so v času neizogibno izpostavljena spremembam, ne glede pri tem na začetek teka garancijske dobe, na katerega pogosto nima možnosti vpliva.
Tožena stranka bi morala glede na potek časa (10 let po prekinitvi del na gradbišču) sama izkazati, da je storila prav vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prišla do naročnikovega plačila.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravnomočna obsodba – vojak – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Ker je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo novele ZObr-C, s katero je bila določena pravna posledica obsodbe iz 7. odst. 88. čl. ZObr, mu tožena stranka zaradi prepovedi retroaktivnosti ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bil pravnomočno obsojen šele po uveljavitvi novele ZObr-C.
Za odločitev o predlogu tretjega za odlog izvršbe mora sodišče ugotavljati izkazanost pogojev, kot jih določa čl. 73 ZIZ in ne izkazanost pogojev po čl. 71 ZIZ.
Terjatev občine iz naslova stroškov institucionalnega varstva za zapustnike, stroškov pokopa in mrliškega ogleda zapustnika, v kolikor ta predstavlja pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki se financira iz proračunskih sredstev občine, predstavlja terjatev, v zvezi s katero ZD v 128. čl. določa, da omejuje dedovanje po zapustniku do višine vrednosti prejete pomoči.
: ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/5, 28/6. ZPP člen 188, 188/3.
umik tožbe – ustavitev postopka – izostanek z naroka
Ker razlog tožnikove odsotnosti s prvega naroka za glavno obravnavo (nujna zadržanost pooblaščenca tožnika zaradi selitve sedeža pisarne, nujna zadržanost tožnika, nemožnost prenosa pooblastila na drugega odvetnika in nenadna odpoved delovnega razmerja odvetniškega kandidata, zaposlenega pri pooblaščencu tožnika) ni opravičljivo izkazan, je sodišče prve stopnje postopek zaradi fikcije umika tožbe s sklepom zakonito ustavilo.
Okoliščine pred pravdo, če bi iz njih izhajala nepotrebnost vložene tožbe, ker naj tožena stranka ne bi dala tožeči stranki povoda zanjo, bi lahko narekovale odločitev o stroških postopka, ki ne bi bila v skladu s kriteriji iz čl. 154 ZPP, če bi tožena stranka v odgovorih na pritožbo pripoznala tožbeni zahtevek.
Pritož beno sodišče torej soglaša z oceno, da ureditev prostora velikosti 42 m2, ki je včasih služil kot poslovni prostor, v dvosobno stanovanje, sama po sebi ne pomeni nove stvari v smislu paragrafa 418 ODZ. Iz navedb tožnikov ne izhaja, da bi šlo za nov del zgradbe, pač pa le za (nedoločen) poseg v obstoječi del. Po oceni pritožbenega sodišča pa to ni nič drugega kot adaptacija brez stvarnopravnih učinkov. (Šlo bi sicer za nesklepčnost, posledica nepopolnih navedb, ki bi morala biti načeloma poskus saniranja z materialnoprocenim vodstvom, če bi šlo zgolj za problem ne dovolj opredeljenih posegov, vendar je iz sicer skopih navedb dovolj jasno razvidno, da očitno sploh ni šlo za ustvarjanje novega dela stavbe.)
Ni namreč dvoma, da tako primarni, kot podredni zahtevek izhajata iz istega materialnopravnega razmerja, se pravna podlaga njunega razmerja ni spremenila. Pri poravnavi gre namreč za to, da prejšnje razmerje preneha le v delu, v katerem je to razmerje urejeno s poravnavo, v preostalem delu pa prejšnje razmerje ostane nespremenjeno (primerjaj dr. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, 4. knjiga, stran 2782). S poravnavo oziroma zapisnikom sta torej pravdni stranki spremenili le višino obveznosti tožene stranke, medtem ko se pravni in dejanski temelj, iz katerega izhaja obveznost plačila, ni spremenil.
Čim pa je tako, je materialnopravni temelj obveznosti tožene stranke ostal isti. Pri uveljavljanju tožbenega zahtevka iz vtoževanih računov (po primarnem tožbenem zahtevku) in iz zapisnika (po podrejenem zahtevku), torej ne gre za spremembo tožbe, kot to zmotno menita tako prvostopenjsko sodišče kot tudi pritožnik.