odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v primeru stečaja
Procesno legitimacijo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 19. oziroma 20. členu ZFPPod daje isti zakon stečajnemu upravitelju in posameznim upnikom (1. in 2. odst. 22. čl. ZFPPod), ki pa lahko zahtevke uveljavljajo samo za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso podjetja v stečaju (3. odst. 22. čl. ZFPPod). Iz navedenega določila izhaja, da je materialna predpostavka za uveljavljanje procesne legitimacije iz 22. čl. ZFPPod tako začetek stečajnega postopka kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Te materialne predpostavke so del materialnega prava, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.
posredniška pogodba - ustnost - teorija realizacije
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.
Ker je bilo v kasnejšem invalidskem postopku ugotovljeno, da je pri tožniku invalidnost podana od dne 21. 3. 2001 dalje, in je tako nastopila še v času pred izdajo dokončne in pravnomočne odločbe toženca o zavrnitvi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 3. 8. 2001, ki je bila izdana v predhodnem invalidskem postopku, se tožnika zaradi formalne pravnomočnosti odločbe toženca z dne 3. 8. 2001 v III. kategorijo invalidnosti razvrsti in se mu pravice iz invalidnosti priznajo šele od prvega dne po izdaji pravnomočne zavrnilne odločbe toženca dalje, torej z dnem 4. 8. 2001, in ne že z dnem nastanka invalidnosti.
Ni podana krivda delodajalca (kot enega od elementov odškodninskega delikta), če je delavcu za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti izrekel disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, sodišče pa je ta ukrep spremenilo v denarno kazen.
ZPP člen 168, 169, 170, 168, 169, 170. ZBPP člen 3, 11, 3, 11.
sodne takse - oprostitev plačila
Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.
pravica do invalidske pokojnine – res iudicata – zavrženje zahteve
Glede na to, da je bilo o invalidnosti tožnika, vključno z vzrokom zanjo, in o pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, bi moral toženec zahtevo za priznanje te pravice zavreči. Ker je kljub temu odločal o vsebini, je bilo njegovo odločbo potrebno odpraviti.
ZOR člen 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772, 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772.
pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost komisionarja - komisijska pogodba - mandatna pogodba - vmesna sodba na drugi stopnji - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če ravna z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi. V konkretnem primeru je šlo za relativno visok znesek kupnine za blago, ki bi moralo biti uvoženo iz ZDA. Tožena stranka bi ravnala z dolžno skrbnostjo tedaj, če bi pri zahtevanem avansnem plačilu s strani tujega prodajalca tožečo stranko opozorila, da bi bilo treba zahtevati določeno zavarovanje za primer, če slednji svoje obveznosti dobave blaga ne bi izpolnil.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - pobotni ugovor
1. Resda mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar se mora pri tem opirati na trditveno podlago, ki mu jo ponudita pravdni stranki (1. odst. 7. čl. ZPP).
2. Vložitev tožbe ali pobotnega ugovora je treba razumeti tudi v smeri odstopa od pogodbenega razmerja.
javni uslužbenec – premestitev – oddaljenost kraja premestitve
Za zakonito premestitev morata biti oba kriterija iz 2. odst. 149. čl. ZJU (oddaljenost kraja premestitve od kraja dotedanjega opravljanja dela, čas vožnje med krajema) izpolnjena kumulativno. Premestitev tožnika v kraj, ki je le 59 kilometrov oddaljen od kraja dotedanjega opravljanja dela, tako ni bila zakonita iz razloga, ker traja vožnja med krajema z javnim prevozom – tako avtobusom kot vlakom – več kot eno uro.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – krivda
Ker je bilo v predhodnem sodnem postopku ugotovljeno, da je bil disciplinski ukrep, ki ga je tožena stranka izrekla tožnici, nezakonit (in spremenjen v milejšega), je bilo ravnanje tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom protipravno. Ni pa podana krivda tožene stranke, saj njeni organi niso ravnali naklepno ali malomarno, ves čas so bili prepričani, da so zoper tožnico izvedli zakonit postopek. Zaradi pomanjkanja krivde niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke in odškodninski zahtevek tožnice v zvezi škodo, ki jo naj bi zaradi disciplinskega postopka utrpela, ni utemeljen.
V primerih, ko je zahtevek tožnika že zapadel in je možna vložitev dajatvene tožbe, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato taka tožba sploh ni dopustna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (normo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
izbris zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke
Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.
Skupni lastnik ne more nobenega od upravičenj, ki jih ima iz tega razmerja, prenesti na kakšno drugo osebo izven kroga članstva skupnosti, ki ima skupno premoženje. Zato tudi ne more prenesti pravice imeti stvar v skupni posesti z drugim skupnim lastnikom na osebo izven te skupnosti.
Tožeča stranka je postala lastnica stanovanja že z uveljavitvijo SZ (na podlagi 112. člena), saj je bilo v družbeni lasti, sama pa je bila imetnica pravice uporabe, in ne šele z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. RS št. 44/97) ali celo s kasnejšim vpisom lastninske pravice na podlagi tega predpisa v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da bi morala tožeča stranka kot lastnik na podlagi 1. in 2. odst. 147. člena SZ v šestih mesecih od uveljavitve SZ za sporno stanovanje s toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za najemnino, ki se po 150. členu SZ oblikuje po posebni metodologiji za neprofitna stanovanja. Ponudba toženki, da se pogodba sklene za določen čas, je (bila) torej neustrezna. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi bila v konkretnem primeru (aktivna) dolžnost tožeče stranke toženki ponuditi ustrezno najemno pogodbo. Glede na nesporne okoliščine primera toženki namreč ni moč očitati niti pasivnosti niti neskrbnosti, kar bi vodilo do zaključka, da nima sklenjene ustrezne najemne pogodbe iz razlogov na njeni strani. Ni namreč sporno, da sta obe pravdni stranki do konca denacionalizacijskega postopka menili, da je lastnik oziroma upravičenec, da s spornim stanovanjem gospodari, Mestna občina X, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in drži, kar poudarja tožeča stranka, da je stanje v zemljiški knjigi ves čas (od leta 1963) jasno.
Res je, da toženka sklenitve pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino ni zahtevala s tožbo, vendar ji po prepričanju pritožbenega sodišča to ne jemlje pravice, da se v postopku po izpraznitveni tožbi brani z razlogi, ki ji jih nudi določba 3. odst. 111. člena SZ-1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - ugotavljanje stopnje malomarnosti - zavestna malomarnost
Stopnja malomarnosti, zavestne ali nezavestne seugotavlja glede na konkretne okoliščine, na primer vrsto in stopnjo kršitve cestno-prometnih predpisov, cestno-prometne razmere in ostalo, medtem ko od voznika ni moč pričakovati, da se bi lahko najmanj moral in mogel zavedati, kako se bo prometna nesreča odvijala in kako bodo v njej reagirali drugi udeleženci v cestnem prometu. Odnos malomarnosti do hujše posledice, to je smrti ene ali več oseb v prometni nesreči se zato presoja z enakimi kriteriji kot veljajo za ugotavljanje malomarnosti do nastanka prometne nesreče, seveda upoštevajoč tudi druge okoliščine, na primer število sopotnikov v vozilu in drugih udeležencev v prometu, ki bi lahko bili vpleteni v morebitno prometno nesrečo.
prodaja tuje stvari - izpolnitev obveznosti - pogodba o leasingu
Če prodajalec - toženec ne pridobi lastninske pravice in je kupcu - tožniku ni mogel zagotoviti, utegne iti za neizpolnitev obveznosti toženca, kar daje tožniku možnost uveljavljanja posledic neizpolnitve.
Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).