stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – krivda
Ker je bilo v predhodnem sodnem postopku ugotovljeno, da je bil disciplinski ukrep, ki ga je tožena stranka izrekla tožnici, nezakonit (in spremenjen v milejšega), je bilo ravnanje tožene stranke v zvezi z disciplinskim postopkom protipravno. Ni pa podana krivda tožene stranke, saj njeni organi niso ravnali naklepno ali malomarno, ves čas so bili prepričani, da so zoper tožnico izvedli zakonit postopek. Zaradi pomanjkanja krivde niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke in odškodninski zahtevek tožnice v zvezi škodo, ki jo naj bi zaradi disciplinskega postopka utrpela, ni utemeljen.
Da bi bil tožbeni zahtevek določen, bi morala tožnika v tožbenem zahtevku sporni del v izmeri 430 m2 v okviru parcele št. 210/6 k.o. R. prostorsko določiti s točkami na skici (vsaj .............) in zahtevati geodetsko odmero tako določenega dela parcele, ki naj dobi novo parcelno številko (identifikacijski znak).
odškodninska odgovornost uprave in nadzornega sveta v primeru stečaja
Procesno legitimacijo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 19. oziroma 20. členu ZFPPod daje isti zakon stečajnemu upravitelju in posameznim upnikom (1. in 2. odst. 22. čl. ZFPPod), ki pa lahko zahtevke uveljavljajo samo za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso podjetja v stečaju (3. odst. 22. čl. ZFPPod). Iz navedenega določila izhaja, da je materialna predpostavka za uveljavljanje procesne legitimacije iz 22. čl. ZFPPod tako začetek stečajnega postopka kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Te materialne predpostavke so del materialnega prava, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.
Gre za primer, ko je tožena stranka s tožečo stranko tudi po spremembi oznake odgovornosti v firmi nadaljevala s poslovanjem, sklicujoč se na račune, ki so bili izdani v času prejšnje označbe odgovornosti firme, šele med pravdo pa je začela zatrjevati, da ni podana njena aktivna legitimacija. Tak ugovor po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti upošteven v predmetnem postopku.
sklep o domiku - javna dražba - odredba o prodaji - plačilo varščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.
pravica do invalidske pokojnine – res iudicata – zavrženje zahteve
Glede na to, da je bilo o invalidnosti tožnika, vključno z vzrokom zanjo, in o pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, bi moral toženec zahtevo za priznanje te pravice zavreči. Ker je kljub temu odločal o vsebini, je bilo njegovo odločbo potrebno odpraviti.
Namen izvršilnega postopka je z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, zato je izvršilni postopek končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.
Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
ZZVZZ člen 19. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPIZ člen 67. ZPIZ-1 člen 77.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poklicna bolezen - bolezen - trajanje začasne nezmožnosti za delo
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določata, da je potrebno pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo upoštevati prevladujoči vzrok, zato je tudi v tem primeru pri presoji potrebno uporabiti 19. člen ZZVZZ, torej upoštevati določbe s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki med drugim urejajo upoštevanje kombiniranega vzroka (67. člen ZPIZ oz. 77. člen ZPIZ-1). Pri tožniku je začasna nezmožnost za delo podana tako zaradi posledic poklicne bolezni kot tudi posledic bolezni. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je na začasno nezmožnost za delo vplivalo okolje (do ene tretjine), poleg tega pa tudi degenerativne spremembe (do dveh tretjin). Tožnik je bil namreč zaposlen na ladji in izpostavljen vibracijam. Splošne vibracije pa se upoštevajo tudi kot dejavnik poklicne bolezni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razsodilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo tožnika v spornem obdobju delno poklicna bolezen (33%), delno pa bolezen (67%).
Ker je bilo v kasnejšem invalidskem postopku ugotovljeno, da je pri tožniku invalidnost podana od dne 21. 3. 2001 dalje, in je tako nastopila še v času pred izdajo dokončne in pravnomočne odločbe toženca o zavrnitvi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 3. 8. 2001, ki je bila izdana v predhodnem invalidskem postopku, se tožnika zaradi formalne pravnomočnosti odločbe toženca z dne 3. 8. 2001 v III. kategorijo invalidnosti razvrsti in se mu pravice iz invalidnosti priznajo šele od prvega dne po izdaji pravnomočne zavrnilne odločbe toženca dalje, torej z dnem 4. 8. 2001, in ne že z dnem nastanka invalidnosti.
ZUstS člen 43, 44. ZPIZ-1 člen 189, 189/1, 189/1-1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-2, 225, 225/1.
zavarovalna doba – odločba ustavnega sodišča
Ker odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe ne vpliva na razmerja, o katerih je bilo do odločitve ustavnega sodišča že pravnomočno odločeno, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-273/2001 z dne 18. 11. 2004 o razveljavitvi 1. alineje 1. odstavka 189. člena ZPIZ-1 zaradi dokončnosti, pravnomočnosti, izvršljivosti in tudi prostovoljni izvršitvi sporne odločbe ne vpliva na tožničine pravice in obveznosti iz te odločbe.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - ugotavljanje stopnje malomarnosti - zavestna malomarnost
Stopnja malomarnosti, zavestne ali nezavestne seugotavlja glede na konkretne okoliščine, na primer vrsto in stopnjo kršitve cestno-prometnih predpisov, cestno-prometne razmere in ostalo, medtem ko od voznika ni moč pričakovati, da se bi lahko najmanj moral in mogel zavedati, kako se bo prometna nesreča odvijala in kako bodo v njej reagirali drugi udeleženci v cestnem prometu. Odnos malomarnosti do hujše posledice, to je smrti ene ali več oseb v prometni nesreči se zato presoja z enakimi kriteriji kot veljajo za ugotavljanje malomarnosti do nastanka prometne nesreče, seveda upoštevajoč tudi druge okoliščine, na primer število sopotnikov v vozilu in drugih udeležencev v prometu, ki bi lahko bili vpleteni v morebitno prometno nesrečo.
Tožeča stranka je postala lastnica stanovanja že z uveljavitvijo SZ (na podlagi 112. člena), saj je bilo v družbeni lasti, sama pa je bila imetnica pravice uporabe, in ne šele z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. RS št. 44/97) ali celo s kasnejšim vpisom lastninske pravice na podlagi tega predpisa v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da bi morala tožeča stranka kot lastnik na podlagi 1. in 2. odst. 147. člena SZ v šestih mesecih od uveljavitve SZ za sporno stanovanje s toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za najemnino, ki se po 150. členu SZ oblikuje po posebni metodologiji za neprofitna stanovanja. Ponudba toženki, da se pogodba sklene za določen čas, je (bila) torej neustrezna. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi bila v konkretnem primeru (aktivna) dolžnost tožeče stranke toženki ponuditi ustrezno najemno pogodbo. Glede na nesporne okoliščine primera toženki namreč ni moč očitati niti pasivnosti niti neskrbnosti, kar bi vodilo do zaključka, da nima sklenjene ustrezne najemne pogodbe iz razlogov na njeni strani. Ni namreč sporno, da sta obe pravdni stranki do konca denacionalizacijskega postopka menili, da je lastnik oziroma upravičenec, da s spornim stanovanjem gospodari, Mestna občina X, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in drži, kar poudarja tožeča stranka, da je stanje v zemljiški knjigi ves čas (od leta 1963) jasno.
Res je, da toženka sklenitve pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino ni zahtevala s tožbo, vendar ji po prepričanju pritožbenega sodišča to ne jemlje pravice, da se v postopku po izpraznitveni tožbi brani z razlogi, ki ji jih nudi določba 3. odst. 111. člena SZ-1.
Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 51, 51/2. ZPSPP člen 12.
izvedba dokazov – najem poslovnega prostora – obličnost pogodbe
Če je bila ustno dogovorjena sprememba pogodbe v glavnih točkah pogodbenega razmerja, takšna sprememba najemne pogodbe ni veljavna (12.čl. ZPSPP v zvezi z 51.čl. OZ).
izbris zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke
Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.
prodaja tuje stvari - izpolnitev obveznosti - pogodba o leasingu
Če prodajalec - toženec ne pridobi lastninske pravice in je kupcu - tožniku ni mogel zagotoviti, utegne iti za neizpolnitev obveznosti toženca, kar daje tožniku možnost uveljavljanja posledic neizpolnitve.