pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja s pripoznavo – poravnalna ponudba
Zaključni sporazum, ki vsebuje ponudbo tožene stranke, da iz naslova sklenjene zavarovalne police in v posledici škodnega dogodka dne 19.3.2004, plača tožeči stranki 1.690.630,00 SIT, je šteti za pripoznavo dolga, ki je v smislu 364. člena OZ pretrgala zastaranje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059109
OZ člen 86. ZPP člen 254/2.
izjava volje poslovno nesposobne osebe – neveljavnost pogodbe – sprememba tožbe – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Poprava tožbenega zahtevka, ki se namesto na ugotovitev ničnosti pogodbe glasi na ugotovitev o neobstoju pogodbe in pravnem neučinkovanju, ne predstavlja spremembe tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058910
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 159, 159/1.
dokazovanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika – neizvedba dokaza z zaslišanjem pravdne stranke – pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – odgovornost – razsodnost – identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na sklep kazenskega sodišča
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika in toženca v zvezi s trditvami o njegovi nerazsodnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče ni vezano na sklep kazenskega sodišča, s katerim je bil tožencu določen ukrep obveznega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti razloge, zaradi katerih je zavrnilo dokazni predlog toženca, vendar bi moral toženec na navedeno kršitev, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga opozoriti sodišče prve stopnje najkasneje pred koncem zadnje glavne obravnave, česar pa tožnik ni storil.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058916
ZOR člen 436, 438, 438/1, 557. OZ člen 417, 419, 419/1.
posojilna pogodba – vračilo dolga – cesija – neprerekana dejstva
Kljub dejstvu, da se tožnica v tožbenih navedbah ne sklicuje na prenos terjatev s strani sina in moža nanjo, je celoten zahtevek utemeljen, saj toženka višini terjatve ni ugovarjala, iz izpovedi strank izhaja, da se vtoževana terjatev nanaša na posojilne terjatve cele družine, na podlagi toženkinega potrdila o prejemu gotovine pa je mogoče sklepati, da je bila obveščena o prenosu terjatev na tožnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058897
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 214, 214/2.
zloraba osebnih podatkov – posredovanje osebnih podatkov tretji osebi - protipravnost
Golo dejstvo, da posameznik tretji osebi posreduje svoje osebne podatke, ni protipravno. Za nedopustno škodljivo dejstvo gre šele tedaj, če posameznik to stori z namenom zlorabe podatkov, ki omogočajo pridobitev premoženjske koristi.
O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Če prvostopno sodišče meni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, pa ne izkoristi možnosti po 2. in 3. odstavku 254. člena ZPP, s tem stori relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožeča stranka je zatrjevala ničnost in tudi neobstoj pravnega posla, za katerega je tožnik jamčil s hipoteko. Ni pa postavila takega tožbenega zahtevka, temveč zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla. Ker je sodišče vezano le na trditve pravdnih strank, materialnopravno kvalifikacijo spora pa mora izluščiti samo, in ker je dolžnost sodišča, da skrbi, da stranke podajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo (285. člen ZPP), bi moralo tožečo stranko pozvati, da ustrezno dopolni tožbeni zahtevek. V primeru zatrjevane ničnosti oziroma neobstoja sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, je namreč potrebno postaviti ustrezen vmesni ugotovitveni zahtevek.
Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – izvrševanje služnosti – vzdrževanje poti
Nekoristnost služnosti mora biti objektivna in popolna, zato je stvarna služnost lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav bi to pridobilo možnost drugačne povezave. Tak primer zagotovo predstavlja obravnavana zadeva, saj občinska pot, ki sploh ni urejena, vsekakor ne odvzema koristnosti obstoječe služnosti.
Po določbi 219. člena SPZ ima služnostni upravičenec pravico vzdrževati pot, pri čemer je v predmetni zadevi potrebno upoštevati, da v kolikor ne bi prišlo do večjega posega, tožnica služnosti sploh ne bi mogla uporabljati v obsegu, kot ji gre po podatkih iz zemljiške knjige. Če bi sodišče tožbenemu zahtevku toženke na opustitev posegov v njeno lastninsko pravico ugodilo, potem bi tožnici odvzelo vknjiženo služnostno pravico.
enoletni zastaralni rok - zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatev iz naslova stroškov obratovanja
Terjatve upravnikov, dospevajoče v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu, pri čemer začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja stroške dobavljene energije in storitev, ki jih je plačal za etažne lastnike. OZ prekinja prakso, oblikovano na osnovi ZOR, ki specialnega določila o zastaranju terjatev upravnikov ni vseboval.
Bivališče otrok ne more biti na drugem naslovu, kot je bivališče tistega od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Izjema je situacija, ko je otrok zaupan v vzgojo in varstvo obema od staršev, ko se morata o tem, pri katerem od njiju bo stalno bivališče otroka, sporazumeti.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058922
OZ člen 173, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212.
trditveno in dokazno breme – identično dejansko stanje - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine – valorizacija – pravdni stroški – vrednotenje po temelju in višini
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sojenje po cenah na dan izdaje sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti, mora sodišče plačane zneske valorizirati tudi brez zahteve stranke.