DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059139
ZPP člen 339/2-8, 411, 411/3.
postopek za ureditev stikov – začasna odredba – ogroženost otroka - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedba naroka dva dni po tem, ko je toženec prejel predlog za izdajo začasne odredbe, ter med sodnimi počitnicami, ko si toženec ni mogel poiskati odvetnika, še ne predstavlja kršitve pravice do izjave. Ta mu je bila namreč zagotovljena s pravnim sredstvom – ugovorom, vloženim po odvetniku, s katerim je delno uspel.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju - krivda - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - načelo sorazmernosti
Pogoje za razvezo pogodbe je potrebno presojati restriktivno, saj usklajenost temeljnih načel obligacijskega prava ter ustavnega načela sorazmernosti zahteva, da skuša preživljanec pogodbeno razmerje najprej ustrezno spremeniti. Šele če to ni mogoče ali če druga stran v takšno spremembo ne privoli, pa se lahko zahteva razveza pogodbe. Že v skladu z načeli vestnosti in poštenja ter prepovedjo zlorabe pravic pa bi bilo nepošteno, da bi pogodbena stranka imela pravico zahtevati razvezo pogodbe, če gre razloge za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika pripisati njej oziroma iz neutemeljenega razloga ne sprejema njihove izpolnitve.
Tožeča stranka z opravljenimi spremembami ni povečala obsega motenja, tudi ni spremenila motilnega načina, ni uveljavljala novega motilnega dejanja in je zgolj popravila posamezne navedbe (datum motilnega dejanja), s čemer pa ni vezana na zakonsko določeni 30-dnevni rok.
Tožniku posestnega varstva ne more odvzeti okoliščina, da je opazil toženčevo ravnanje in nanj takoj ni reagiral. Tožnik bi se sicer toženčevemu ravnanju lahko zoperstavil v okviru dovoljene samopomoči, če pa se te ni poslužil, to ne pomeni, da se je odpovedal tudi pravici do sodnega varstva.
Za informativni dokaz gre le takrat, kadar manjkajo dejanske navedbe in če je predlagan zato, da bi izvedba dokaza dala podlago za trditve. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sama podala vse potrebne navedbe, sklicujoč se na predloženo pogodbo in izračune. Izvedenka z razlago pomena posameznih pogodbenih določil (npr. razdolžnina) ni nadomeščala trditvene podlage tožeče stranke. S potrebnim strokovnim znanjem je le pojasnila pomen pogodbeno določenih in obračunanih postavk, kar pa ne more biti informativni dokaz.
Da bi lahko govorili o motenju (so)posesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, saj je tožeča stranka ves čas imela enako možnost dostopa do svojih poslovnih prostorov s tem, da so ji varnostniki ob ustrezni identifikaciji (dovolilnica) prehod vselej omogočili.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze – vzgoja in varstvo – zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživljanje otrok – dodelitev otroka – otrokove koristi
Odločitev, komu naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, lahko narekuje le skrbna proučitev vseh okoliščin in ugotovitev, pri katerem od roditeljev so podani boljši pogoji za uveljavljanje otrokovih koristi.
Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.
ZOR člen 186, 360, 360/1, 361, 361/1, 371, 376, 376/3.
zastaranje pri poslovni odškodninski obveznost – začetek teka zastaranja - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku
Škoda je nastala z dnem poteka roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Od takrat dalje se šteje odškodninska obveznost za zapadlo. Od tedaj dalje bi tožeča stranka lahko zahtevala od tožene stranke povrnitev zatrjevane škode oziroma takrat je pridobila pravico terjati izpolnitev odškodninske obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059142
URS člen 26. ZPP člen 4, 5, 162. ZDPra člen 16. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 352, 365. ZOR člen 18, 18/1, 154, 154/1, 376, 388.
zastaranje odškodninske obveznosti – odškodninska obveznost zaradi sprejetja ZDen-B – zakonodajna protipravnost – stroški postopka – RS kot stranka postopka – zastopanje Državnega pravobranilstva
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, tudi presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za protipravnost ravnanja toženke kot enega od štirih elementov odškodninske odgovornosti, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – nedovoljena pritožba – plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen
Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena, saj sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni odločba, s katero se postopek konča.
ZST-1 predpisuje tako plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot tudi za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen. Dolžnik, ki je tekom izvršilnega postopka vložil obe pravni sredstvi, je za vsako sredstvo posebej ob njegovi vložitvi dolžan plačati sodno takso.
sklenitev zavarovalne pogodbe - prijava okoliščin, pomembnih za ocenitev nevarnosti
Med okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in jih je sklenitelj zavarovanja dolžan prijaviti zavarovalnici, spadajo zlasti tiste, o katerih mu zavarovalnica postavi vprašanja. Tožnik (sklenitelj zavarovanja) ni bil seznanjen s t. i. seznamom poklicev in športov, ki predstavljajo posebne nevarnosti. Zato mu ni mogoče očitati, da je zamolčal amatersko ukvarjanje z nogometom.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
sprememba tožbe - prepovedana imisija - vodni vir - vir nevarnosti - protipravno vznemirjanje - odškodninska odgovornost izvajalca posegov - otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0058226
ZMZPP člen 50, 64. ZNP člen 35, 35/1.
delitev skupnega premoženja - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - delitev nepremičnine na ozemlju sosednje države - pravilo o ustalitvi pristojnosti - perpetuacija pristojnosti
Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice
Procesna ovira za odločanje o zaznambi izvršbe je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o tem, da ne opravi vpisa dolžnikove lastninske pravice, in ko je ta svoj sklep zaznamovalo v zemljiški knjigi. Pravnomočnost prvega sklepa tako ni bila pogoj za odločanje o zaznambi izvršbe.