ZPP člen 214, 358, 358/1, 358/1-2, 358/1-3, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 190, 197. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi– zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – seja pritožbenega sodišča – drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji – neupravičena pridobitev – izdatek za drugega – obogatitev najemnika - verzija – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodbe v postopku v sporih mahne vrednosti ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa lahko skladno z 2. odstavkom istega člena v zvezi z 2. in 3. točko 1. odstavka 358. člena ZPP senat sodišča druge stopnje na seji ugotovi drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje, če je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica zmotne uporabe materialnega prava.
Odločilno pravno relevantno dejstvo za odločitev, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana, da v svojem imenu in za svoj račun zahteva plačilo terjatve od tožene stranke – najemnika stanovanja, je torej dejstvo, ali je tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev.
Določba 197. čl. OZ (izdatek za drugega) v ničemer ne pogojuje pravice povračila z zmoto plačnika.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
Ker je carinske dajatve špediter dolžan plačati za račun naročitelja, to pomeni, da sme zahtevati od naročitelja plačilo denarnega zneska, ki je (bil) potreben za izpolnitev naročila. Kot nepotrebne stroške je mogoče šteti zgolj tiste stroške, ki jih je špediter povzročil v primeru, če ni ravnal s potrebno skrbnostjo oziroma če ni ravnal v interesu svojega naročitelja.
Špediterjeva obveznost, da opozori na pomanjkljivost listin, namreč ne seže tako daleč, da bi moral špediter sam preverjati pristnost listin, ki so mu bile predložene.
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da sodišče v podobnih primerih redno odločajo drugače, kot je bilo odločeno v konkretnem primeru, da je šlo za odstop od ustaljene sodne prakse brez utemeljenega razloga ter da odločitev ni pravilna.
Krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje, je določen s 1. odst. 78. člena ZDen. Ta člen določa, da se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, torej sklepa o dedovanju. To pomeni, da so dediči osebe, ki so bile žive ob pravnomočnosti odločbe o dedovanju, če pa zapuščinski postopek ni bil izpeljan, ker ni bilo premoženja zapustnika, pa osebe, ki so bile žive ob smrti zapustnika.
prometna nezgoda v tujini – povzročitelj nezgode tujec – vozilo, zavarovano pri tuji zavarovalnici - oškodovanec slovenski državljan – pooblaščenec odgovornostne zavarovalnice
Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
dedna sposobnost - dedna nevrednost – dokazovanje – negativno dejstvo - napotitev na pravdo
Dedna nevrednost je izjema od splošnega pravila, da dedič ima dedno sposobnost. Dejstva, ki jih za odvzem sposobnosti dedovanja po zapustniku predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja. Po logiki stvari drugačna odločitev ni možna, saj negativnega dejstva - da ne obstajajo razlogi za dedno nevrednost – ni mogoče dokazovati oz. bi bilo tako dokazovanje neprepričljivo.
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo člena 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Zato zoper tak sklep, ki je po vsebini sklep procesnega vodstva, ni pritožbe.
dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo -pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - konkurenca dveh pridobitnih naslovov - nacionalizacija
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnino toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oz. dobroverna oseba. V dobri veri je lahko le tisti, ki ne ve oz. mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Ker toženci ob vrnitvi podržavljene nepremičnine in ob dedovanju niso bili v dobri veri, se mora njihova na podlagi odločbe o denacionalizaciji pridobljena lastninska pravica umakniti priposestvovani lastninski pravici tožeče stranke.
sodba na podlagi odpovedi –vročitev vabila tožeči stranki na poravnalni narok – podpisana vročilnica
Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici.
Za sklenitev navidezne pogodbe mora biti podana volja pogodbenih strank, v konkretnem primeru volja pogodbenih strank, da s kupno pogodbo prikrijeta darilno pogodbo.
ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 49, 49/2, 280, 280/1, 280/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1.
izvršba na nepremičnine – začetek stečajnega postopka – prenehanje ločitvene pravice,pridobljene z izvršbo – pridobitev ločitvene pravice - ugovor stečajnega upravitelja
Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico.
objektivna odgovornost železnic – železniška nesreča – železniški promet – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – neupravičeno zadrževanje na peronu – povrnitev nepremoženjske škode –osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost in je zaradi značilnosti železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije) presoja prepričljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena najstrožjemu pravilu, kar pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice. V konkretnem primeru je neposredni vzrok škode res povoženje z vlakom, vendar ne zato, ker pomeni železniški promet nevarno dejavnost, pač pa zato, ker je oškodovanec sedel na železniškem peronu, na mestu, kjer je bilo označeno, da tega ne bi smel.
Tožnik kot očim oškodovanca nima pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru smrti pastorka, saj ne sodi v krog upravičencev iz prvega odstavka člena 180 OZ
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
ZPP člen 2, 154, 165, 165/1, 165/2, 338, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358. ZTLR člen 28, 70, 70/1.
posest – nepremičnina – pravna oseba – občina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – stroški postopka
V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZTLR je posest opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo, vendar pa tega pojma ne gre razumeti dobesedno v smislu, da posest pomeni vsakodnevni fizični stik s stvarjo, bistveno je namreč, da je posestnik v položaju, da lahko posest izvaja. Posebej izrazito se to kaže ravno pri posesti nepremičnin, specifičen pa je posestni položaj tudi v primeru pravnih oseb. Že po sami naravi stvari o posesti občine ne moremo govoriti v smislu neposredne fizične oblasti nad sporno nepremičnino, izvrševanje dejanske oblasti pravne osebe nad stvarjo se namreč lahko manifestira le skozi ravnanja, ki jih sproži v okviru svojega delovanja. Kot oblastvena ravnanja tožene stranke v tem smislu je gotovo šteti njeno prizadevanje za komunalno ureditev sporne nepremičnine kot ceste; da lahko govorimo o posesti tožene stranke na sporni nepremičnini tako zadošča že dejstvo, da je sporno pot asfaltira in uredila ulično razsvetljavo, nedvomno pa izvrševanje posesti pomeni tudi skrb za redno vzdrževanje sporne ceste in zatorej ni mogoče slediti pritožbi, ki v zvezi s slednjim meni drugače. Nenazadnje pa občina, katere naloga je, da na lokalni ravni zadovoljuje interese ožje družbene skupnosti, posest izvršuje tudi preko posameznikov, ki jih v takšno skupnost združuje, saj ne more biti nobenega dvoma, da je komunalna ureditev ceste zaradi dostopa ravnanje v splošnem interesu celotne skupnosti, iz tega razloga pa tudi kot posestnika sporne nepremičnine ni mogoče obravnavati vsakega individualnega stanovalca v predmetni soseski, četudi ti sporno pot vsakodnevno uporabljajo, tako da za potrebe dostopa do svojih nepremičnin izvršujejo hojo in vožnjo. Združevanje zadovoljevanja istovetnih individualnih interesov posameznih članov družbene skupnosti namreč preraste v splošni interes te skupnosti, organizirane kot občine in v tem smislu je tudi izvrševanje posesti z uporabo sporne poti potrebno razumeti kot ravnanje v njeni sferi.Ker v predmetni zadevi ne gre zgolj za denarne zahtevke, uspeha pravdnih strank ni mogoče oceniti upoštevajoč vrednost spornih zahtevkov, kot so ti opredeljeni v denarnem znesku.