ZOR člen 371. OZ člen 12, 31, 190, 346. ZTLR člen 21, 22, 23, 24, 25.
pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.
uporaba nepremičnine - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – ravnanje denacionalizacijskega zavezanca – tek zamudnih obresti od nadomestila
Zahtevek po 2. odst. 72. člena Zden predstavlja nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo upravičenci lahko dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali, pa je zaradi zakonske ureditve še niso mogli. Pri tem ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, zato nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca ni pogoj za ugoditev zahtevku.
sporazumna razveza zakonske zveze – sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa
Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze.
razpravljajoči sodnik – izdaja sodbe – zamenjava sodnika
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
obnova postopka – novi dokazi – ugodnejša odločba - formalni preizkus predloga za obnovo
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
Tožnica je sama povzročila nevarno situacijo, ki je bila za drugega udeleženca v prometni nezgodi nepričakovana in tudi neobvladljiva. Kot pešec je ravnala neustrezno, ko je prečkala vozišče, pa se pri tem ni prepričala, če to lahko varno stori.
Res je, da ni mogoče glede na naravo stvari oziroma dejavnosti, na morskem dnu tekom dneva, ko se kopa večje število kopalcev, zagotoviti popolne varnosti v tem smislu, da na dnu ne bi bilo nevarnih predmetov, saj to lahko prinesejo tudi kopalci in je izkazano, da je druga toženka plažo, tudi morsko dno ob obali, vsakodnevno vsaj zjutraj in zvečer očistila, tudi s potapljači, vendar pa druga toženka spregleda, da njena naloga ni bila le, da očisti plažo tako da odstrani predmete na dnu, tedaj veljavni Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS št. 33/87), je v 6. členu nalagal, da mora biti dno vodnih površin v kopališčih do globine 1,7 metrov gladko in brez kotanj, in do globine 5,0 metrov v kopališču na sme biti predmetov in rastlinja. Ugotovljeno pa je, da ni bila na tistem mestu le steklenica, pač pa je vidljivost tožniku onemogočala tudi zamegljena morska voda, in se je na dnu nahajal pesek, kamenje in trava. To pa pomeni, da je bila v teh okoliščinah razbita steklenica manj vidna tudi zaradi trave, ki pa je ne bi smelo biti, čistiti bi jo morala druga toženka, gre torej za njeno neskrbnost, opustitev dolžnega ravnanja.
Ustreznih označb ni bilo. Kopalci bi se morali ravnati po določbah kopališkega reda in opozorilnih znakih na kopališču ter navodilih in opozorilih reševalca iz vode. Gre prav tako za opustitev ukrepov toženke, ki so bili namenjeni varnosti kopalcev.
protipravni odvzem prostosti – zadrževanje v avtomobilu
Izvršitveno dejanje protipravnega odvzema prostosti se lahko pojavi v več različnih oblikah. Storilec oškodovanca zapre tedaj, ko ga spravi v nek zaprt prostor, ima pa zaprtega tedaj, ko vzdržuje že obstoječe stanje odvzema prostosti. Prostost se vzame na drug način, lahko npr. z vklenitvijo, s privezanjem oškodovanca, odvzemom lestve osebi na visokem delu zgradbe, s hipnozo, narkozo in podobnim.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se obdolženec na zahtevo oškodovanke ni hotel odstraniti iz njenega avtomobila ter da ga je peljala na Primorsko zaradi njegovega psihičnega pritiska, vendar je zmotno ocenilo, da je obdolženčeva prisotnost v avtomobilu predstavljala oviro, zaradi katere ni mogla izstopiti iz avtomobila. Dejstvo je namreč, da je imela oškodovanka vsaj na svoji strani možnost izstopiti iz avtomobila, saj za to ni bilo objektivnih ovir. Obdolženec oškodovanke ni zaklenil v avtomobil in je tudi s fizično silo ni zadrževal v vozilu oziroma ji preprečeval, da bi vozilo zapustila.
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca. Novelirani ZOZP, ki je stopil v veljavo 10.8.2002, je predpisal omejitev regresa na tedaj 2 milijona SIT (v EUR je to 8.345,85), ta znesek je bil zvišan na 12.000 EUR šele 27.6.2007. Ko je nastal zavarovalni primer, to je dne 24.8.2003, je že bila v veljavi novela ZOZP (ZOZP-A), in je treba za sporno pravno razmerje uporabiti predpis, ki limitira višino regresa na 2.000.000 SIT posebej, ker je ta omejitev veljala tudi v času vložitve tožbe v letu 2006 (tako tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. II Ips 615/2004 z dne 15.6.2006).
postopek dopolnitve zemljiške knjige – listina o nastanku parcele
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPP člen 81, 205, 208, 208/1, 208/3.
izbris iz sodnega registra – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – spregled pravne osebnosti - poziv na prevzem pravde
Izbris iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP ima res za posledico, da pravna oseba preneha, vendar pa to ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo njene obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Za tak primer, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, 205. člen ZPP določa, da se postopek prekine in se nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM0020925
URS člen 22, 72, 72/3. ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 200. ZPP člen 2, 2/1, 8, 224, 253, 254, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZSS člen 74, 74/2. ZVO člen 5-6.2, 9, 78, 78/1.
odškodninska odgovornost – čezmerna obremenitev okolja – dovoljeni posegi v okolje – obstoj nove škode – zamudne obresti – odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – opustitveno ravnanje - pravica do zdravega življenjskega okolja pomanjkljivosti v dokaznem postopku – neustrezna dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – dokazovanje z izvedencem – materialno procesno vodstvo
78. člen ZVO nasprotno pa 9. člen ZVO vzpostavlja odškodninsko odgovornost le v primeru čezmernih obremenitev okolja.(1) Po prvem odstavku 9. člena ZVO je namreč povzročitelj čezmerne obremenitve okolja (t.j. obremenitve, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje – 6.2. točka 5. člena ZVO) kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. Nadaljnjih predpostavk odškodninske odgovornosti citirano določilo ne določa, niti jih ZVO ne ureja v drugih določilih. Ureditev je primerljiva z ureditvijo iz tretjega odstavka 156. člena ZOR, ki kot posebnost odškodninskega prava določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite (dovoljene) dejavnosti. Gre za civilnopravno različico sodobnega načela na področju varstva okolja „povzročitelj obremenitve plača“.
Tožnica je tožbo umaknila neposredno potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, zato toženec ni upravičen do povračila stroškov po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabijo splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi.
odmera pravdnih stroškov - začasni zastopnik - nagrada za zastopanje – nagrada za pregled spisa – odvetniška tarifa
V konkretnem primeru je imel odvetnik po prejemu sklepa, s katerim ga je sodišče postavilo kot začasnega zastopnika tožene stranke, pravico, če ne celo dolžnost, da si spis ogleda, saj bi se celo lahko zgodilo, da iz kakršnegakoli razloga ne bi mogel opravljati naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje.
pooblastitev za vložitev tožbe – predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Sam zapis na tožbi, da je priloženo pooblastilo, ne zadostuje, da bi se tožeča stranka izognila sankciji po petem odstavku 98. člena ZPP (opomba: odločitev sprejeta pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/2012-6 z dne 13.9.2012).
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno dejanje, ki se mora opraviti istočasno.
izterjava preživnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev postopka - zakonita subrogacija
Določbe prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP na podlagi povedanega ni mogoče razlagati drugače, kot da gre tudi pri terjatvi Sklada po 28. členu ZJSRS za prednostno terjatev, za katero se ne uporablja 132. člen ZFPPIPP.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe – začasni zastopnik
Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči. Tudi postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP v takšnem primeru ne pride v poštev.