plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Ob takem stanju zadeve, ko taksa ni bila plačana, niti v roku, določenem v nalogu, niti v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju predloga za dovolitev obročnega plačila sodne takse, je sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno pravilen, saj ima podlago v 105.a čl. ZPP.
Evropska konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. KZ člen 25, 27, 42, 42/1, 42/1-2, 43, 43/1, 43/1-2, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 96, 96/1, 126, 126/15, 196/1, 196/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3, 252/4. URS člen 2, 28, 28/1. ZKP člen 18, 18/1, 20, 39, 39/1, 39/1-4, 41, 41/2, 92, 92/2, 92/2-7, 92/4, 95, 95/4, 97, 97/1, 150, 152, 155, 155/3, 155/4, 269, 269/1, 269/1-2, 307, 307/3, 340, 340/4, 357, 357/1, 357/1-4, 369/4, 370, 370/1, 370/1-3,371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 384, 498, 498/1. ZOro-1 člen 10, 81, 81/1, 81/1-4. ZPol člen 3. ZPPPD člen 2. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, ki ne zahtevajo posebnega razmerja psihotropnih substanc.
neupravičen promet z mamili - nedovoljen promet z orožjem - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - časovna odmaknjenost - nekaznovanost - udeležba - sostorilstvo - pomoč - kurir - funkcionalna enakovrednost dejanj - načelo zakonitosti - ločljivost različnih kaznivih dejanj - obteževalne okoliščine - viktimizacija - obseg dejanja - škodljive posledice - odvzem predmetov - posredni dokaz - strokovno mnenje CKTP kot dokaz - nedovoljen dokaz - sojenje v nenavzočnosti - hudodelska združba - jasnost in določnost izreka
Materialni razlogi iz 2. točke 42. člena KZ za omilitev kazni morajo biti po kvaliteti in stopnji primerljivi s formalnimi razlogi iz 1. točke tega člena. Ker so ti redki, je zadržanost pri uporabi 2. točke 42. člena KZ pričakovana. Vpliv časovne odmaknjenosti na težo kaznivega dejanja je upravičen le, če so bile škodljive posledice odpravljene ali ko so izzvenele.
veljavnost podpogodbe - odložni pogoj - kupoprodaja kmetijskega zemljišča - postopek prodaje - sprememba namembnosti - spremenjene okoliščine
Lokacijska informacija, na katero sta pravdni stranki čakali in do pridobitve katere je bil odložen podpis pogodb, je potrdila, da je bila sprememba namembnosti zemljišča dejansko izpeljana in je pravdnima strankama omogočila podpis glavne pogodbe, kot sta se to s predpogodbo pod odložnim pogojem zavezala
Ločitvena pravica pomeni privilegirano poplačilo upnika na določeni stvari v višini, ki jo upnik pridobi s prodajo, neplačani ostanek terjatve pa se poplačuje pod pogoji prisilne poravnave.
Zastavni upnik se lahko, tako kot vsi drugi upniki, poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja. Vendar pa v takem primeru nima prednostne pravice in je njegov položaj enak položaju drugih dolžnikovih upnikov.
Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatev ločitvenega upnika, ki se poplača iz vrednosti stvari, na kateri ima upnik pravico do ločenega poplačila. Odločilna okoliščina je torej višina zneska, ki je dosežena ob prodaji premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico.
zaznamba izvršbe – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – terjatev, izražena v SIT – terjatev, izražena v tolarjih
Ker vprašanja obstoja dolga in pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne predstavljajo podlage opravljenih vpisov, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na izvršilni in ne zemljiškoknjižni postopek, povsem nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijanih vpisov prav v ničemer ne vplivajo; predmet zemljiškoknjižnega postopka sta izvršena vpisa na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, ne glede na (ne)obstoj terjatve.
objava popravka – pogoji za objavo popravka - prizadetost pravice ali interesov
Eden od pogojev za objavo popravka je tudi prizadetost pravice ali interesov vlagatelja zahteve z obvestilom. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bilo s člankom poseženo v ugled in dobro ime tožnice, pa ni pojasnjeno, ali je dejansko bila prizadeta njena pravica ali interes.
sodne takse za pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe – umik pritožbe
Del ZST je Taksna tarifa, v kateri so pod točko 3. Pravna sredstva navedena tista pravna sredstva zoper posamezne odločbe sodišča prve stopnje, za katere je predpisano plačilo sodne takse. Vendar pa v Taksni tarifi ni predpisano plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se šteje pritožba za umaknjeno. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre za pravno praznino, ki bi jo sodišče zapolnilo z analogijo. Gre namreč za pritožbo zoper sklep, ki ga je sodišče izdalo prav zato, ker stranka ni plačala sodne takse za pritožbo zoper neko drugo odločbo.
OZ člen 283, 283/1, 482, 482/1, 484. ZVPot člen 1, 1/3, 18, 18/4, 20, 21.
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok - nadomestitev izdelka – odškodninski zahtevek – protivrednost nove stvari - nadomestna izpolnitev
Določbe 4. poglavja ZVPot (garancija za brezhibno delovanje stvari) so kogentne narave, saj pravic, ki po tem zakonu pripadajo potrošniku kot tudi drugim osebam, torej tudi fizičnim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost na trgu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
Kupec ima pravico zahtevati brezplačno nadomestitev okvarjenega izdelka z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Vendar pa v primeru, da prodajalec te obveznosti ne izpolni, kupec nima pravice do odškodninskega zahtevka v protivrednosti enake nove brezhibne stvari. Zaradi okvare stvari v garancijskem roku ima kupec zgolj zahtevke iz naslova garancije, saj posebna pravila o garanciji tudi glede zahtevkov izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Nadomestna izpolnitev pa je, po določbah OZ, mogoča zgolj v primeru sporazuma upnika in dolžnika.
Posledica določitve določenega dejstva za odložni pogoj je, da opisani učinek pogodbe ne nastopi takrat, ko so izpolnjene (splošne in posebne) zakonske predpostavke za sklenitev pogodbe, temveč šele, ko in če to dejstvo nastopi oziroma nastane.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – rok – prisilna hospitalizacija
Pri pridržani osebi so bile ugotovljene motnje, ki zmanjšujejo njeno kritičnost tudi pri vsakdanjih opravilih oziroma je bila ugotovljena pri pacientki kognitivna motnja v posledici njene duševne bolezni, pri njej je spremenjena presoja in ni sposobna predvideti vseh posledic. Ravno zaradi te motnje je v konkretnem primeru prišlo do ogrožanja same pacientke in tudi njene okolice.
V primeru, ko je rok določen do nekega datuma, je navedeni datum v sam rok vključen.
Tožniku ni uspelo dokazati, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo in mu določen znesek tudi izročil. Ob pomanjkanju listinskega dokaza o posojilni pogodbi, bi morali biti ostali dokazi povsem prepričljivi.
Tudi po določbah ZPP pred novelo ZPP-D je veljal princip substanciranega prerekanja.
Velja, da mora biti obveznost izpolnjena upniku, lahko pa tudi osebi, ki jo določi sam upnik. V takem primeru izpolnitev tretji osebi, ki jo določi sam upnik, dejansko predstavlja izpolnitev upniku.
V konkretni zadevi torej sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določb drugega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Drugostopenjsko sodišče v napotkih svojega sklepa opr. št. I Ip ... z dne 14.05.2009, prvostopenjskemu sodišču ni naložilo nove oprave razdelitvenega naroka.
Terjatve prednostnih upnikov iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, se namreč lahko poplačajo iz kupnine le, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom (drugi odstavek člena 197 ZIZ).
ZDR člen 137, 137/1. ZPIZ-1 člen 390, 390/1. ZPIZ/92 člen 125, 126.
nadomestilo plače – čakanje na ustrezno delo
Tožnica je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobila pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo in pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo po določbah ZPIZ/92. Ti dve pravici sta ji zagotovljeni tudi po uveljavitvi ZPIZ-1, tako da še naprej prejema nadomestilo plače skladno z odločbo in ni upravičena do nadomestila plače po 7. odst. 137. čl. ZDR, ki ureja primere, ko ni s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom določeno drugače.
Ker je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi, pritožnik pa niti ne zatrjuje, da bi dogovor vseboval podatke, s katerimi je mogoče določiti predmet obveznosti, niti ne zatrjuje, da bi stranki prepustili nekomu tretjemu, naj določi predmet obveznosti, je pravilen zaključek, da do dogovora med pravdnima strankama o ceni zemljišča ni prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – bolniški stalež – delovna zmožnost
Če delodajalec poda delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ugotovi, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel storiti, in v odpovedi navedene napačen datum, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj iz tega razloga ni nezakonita.
Zgolj zato ker tožniku v spornem obdobju ni bil odobren bolniški stalež, še ni mogoče zaključiti, da je z dela izostal nezakonito. Ugotavljanje vpliva zdravstvenega stanja na delovno zmožnost je strokovno medicinsko vprašanje, glede katerega sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja, ampak samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti.
terjatev iz delovnega razmerja – prisilna poravnava
Kljub temu, da so bile terjatve tožnice za plačilo nadomestila plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravnomočno ugotovljene šele po zaključku prisilne poravnave, se poplačajo pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, ker izvirajo iz časa pred potrjeno prisilno poravnavo.
prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodninska odgovornost podizvajalca - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
V civilnem postopku ni mogoče govoriti o nezakonito pridobljenih dokazih, kot je to primer v kazenskih postopkih, temveč le o prepozno predloženih dokazih, zato dejstvo, da je sodišče takšne dokaze obdržalo v prilogah spisa ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj jih sodišče ni izvedlo in dokazno ocenilo in odločitev ne temelji na teh dokazih.
Ker je tožnik sam naročnik izgradnje deponije, ne gre za solidarno odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini tretjemu za škodo v smislu 207. člena ZOR.