denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Če bi toženec v upravnem postopku izdal pravilno in zakonito odločbo, bi tožnici že na podlagi takšne odločbe izplačal denarno socialno pomoč v višini, v kakršni ji je bila priznana kasneje s sodno odločbo. Toženec je tako z izplačilom denarne socialne pomoči v zamudi od naslednjega dne od dneva, ko bi prvostopna odločba postala izvršljiva, tožnica pa je za ta čas upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Odločitev, da mora toženec tožnici dosojene stroške postopka plačati na račun sodišča, je pravilna, saj je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč.
notarski zapis kot izvršilni naslov – izvršljivost notarskega zapisa – odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev poslovnih prostorov – pravni interes za tožbo
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe glede na to, da sta pravdni stranki za najem poslovnih prostorov sklenili najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti glede vseh najemnikovih obveznosti po tej pogodbi, izrecno tudi glede obveznosti izpraznitve in izročitve predmeta najema.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 60/2-3, 94, 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen VI, VI/B, VI/B-13, VI/B-16.
telesna okvara - invalidnost III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti
Če je pri zavarovancu podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega ustreznega dela v okviru njegovega poklica v polnem delovnem času z določenimi omejitvami, gre za III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom ZPIZ-1 in ne za II. oziroma I. kategorijo invalidnosti in s tem povezanimi pravicami.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
ZOR člen 2, 5, 188, 188/1, 195, 195/2. OZ člen 2, 5, 167, 167/1, 174, 174/2.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina v obliki denarne rente – izplačilo enkratne vsote
Tožena stranka – rudnik, je v fazi zapiranja, do dokončnega zaprtja bo prišlo leta 2015. To je takšen resen razlog, da ima tožnik pravico do izplačila denarne rente v enkratni vsoti.
Že zato, ker se je tožena stranka poravnalnega naroka udeležila (začet pa je bil tudi prvi narok za glavno obravnavo), prvostopenjsko sodišče za izdajo zamudne sodbe zaradi neudeležbe tožene stranke na drugem naroku za glavno obravnavo dne 4. 9. 2009 ni imelo podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
Oseba, ki dostopa do tuje stvari zaradi izvrševanja svojih obveznosti iz naslova garancije, jamčevanja za napake ali servisiranja, ni posestnik, ampak imetnik. Dejansko oblast nad stvarjo namreč izvršuje za drugega in tudi v interesu drugega.
Uveljavljanje kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je prepozno, saj mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v konkretnem primeru na zadnji obravnavi, ko je sodišče opozorilo obe pravdni stranki, da so nekatere njune vloge prepozne.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
SZ člen 8, 8/5. SZ-1 člen 3, 4, 24, 30, 111. OZ člen 190.
hišniško stanovanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev hišniškega stanovanja – plačilo stroškov obratovanja – neupravičena pridobitev
Uporabnik, ki živi v hišniškem stanovanju, pa ne opravlja hišniških del in nima sklenjene pogodbe z lastniki, stanovanje uporablja nezakonito.
Pravno napačno in neživljenjsko je stališče, da nekdo, ki živi v stanovanju brez pravnega naslova, ni dolžan plačevati nikakršnih stroškov, ki nastanejo zaradi bivanja v stanovanju.
Podlaga pravnega posla (prodajne pogodbe), ki jo tožnik zatrjuje (causa donandi), je mogoča in dopustna; ni nujno, da je iz posla razvidna; pravni posel ima lahko tudi več kavz - zato sklenjenemu pravnemu poslu avtomatično ne moremo odreči pravne veljavnosti.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
prekluzija - pravilo o prekluziji – materialno procesno vodstvo
Vseskozi je bilo na dlani, da mora tožeča stranka navesti dejstva, ki utemeljujejo višino tožbenega zahtevka. Ker tega ni storila pravočasno, pravilo o materialnem pravdnem vodstvu ne more prebijati pravila o prekluziji.
odškodninska odgovornost države - carinski postopek – odvzem vozila v carinskem postopku – ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo – carinski prekršek
Glede na to, da je bilo v konkretni zadevi vozilo odvzeto, še preden je bilo ugotovljeno, da je storilec storil očitani mu prekršek, kaže na to, da odvzem vozila ni pomenil varnostnega ukrepa odvzema predmetov v smislu 1. odstavka 383. člena CZ, temveč je lahko pomenil le ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo v skladu s 5. odstavkom 383. člena CZ.
Za postavitev blaga pod carinsko nadzorstvo mora biti podan sum, da je bil z blagom storjen carinski prekršek. Tožeča stranka ni zatrjevala, da v konkretni zadevi ni bil podan sum, da je bil s spornim avtomobilom storjen carinski prekršek. Zatrjevanje, da prekršek ni bil storjen, temu trditvenemu bremenu namreč ne zadosti.