subrogacija – splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti
Dolžnost zavarovanca je bila, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti in si s tem zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, kot to določajo splošni pogoji, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
razmerje premoženjskopravne narave – uporaba ZPP – pravnomočno priznana terjatev – vračilo zneska
Toženec je v izvršilnem postopku dosegel poplačilo terjatve. Za vračilo tega zneska, ki ga v predmetnem postopku od njega zahteva tožnik, ni nikakršne pravne podlage. Ne gre namreč niti za neupravičeno obogatitev (podlago za premik premoženja predstavlja pravnomočna sodba) niti za odškodnino (ni protipravnosti, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost).
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da ne gre za neupravičeno obogatitev, če je premoženje odvzeto na podlagi pravnomočne sodbe, glede zahtevka za nematerialno škodo pa, da gre za pravno nepriznano škodo. S sklepom se je izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka.
Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka in iz pritožbe smiselno izhaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je bila glavna obravnava zmotno vodena in ni imel možnosti dokazovanja svojih tožbenih navedb. Po mnenju pritožnika sta sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, ki sta bili podlaga za neupravičeno izvršbo, nični. Pritožuje se glede po njegovem mnenju napačnih ugotovitev navedenih dveh sodišč in glede postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola in je sodišče odločilo, da je dolžan zavarovalnici povrniti odškodnino, ki jo je ta izplačala oškodovancem. Sodnica naj bi ga prevarala s tem, ko je njegove navedbe glede že zaključene pravde obravnavala kot predlog za obnovo in mu tako vsilila svojo voljo. Ugovarja tudi pristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo, kar utemeljuje s tem, da gre za prometni dogodek, ki je kaznivo dejanje in bi se morala zadeva obravnavati v skladu z Zakonom o kazenskem postopku pred kazenskim sodiščem.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VII P 1162/98, ki je botroval izvršbi, so nerelevantne, saj je bil postopek pravnomočno zaključen in navedena pravnomočna sodba pomeni izvršilni naslov. Sodnica pritožniku tudi ni vsiljevala svoje volje, ampak je ravnala v skladu z določili ZPP, saj je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi in je obnova eno izmed teh. Glede na to, da je tožnik tekom celotnega postopka navajal predvsem dejstva in dokaze, ki so se nanašala na pravnomočno zaključen postopek, ga je sodnica opozorila na možnost vložitve predloga za obnovo in ga seznanila s pogoji za takšen postopek. S tem ni prišlo do nikakršne prevare, prisiljenja in neveščega ravnanja sodnice, kakor navaja pritožnik.
Zadevo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo po določbah ZPP, saj gre med pravdnima strankama za razmerje premoženjskopravne narave in ne kazenskopravne, kot to zatrjuje pritožnik.
Zahtevek za 9.800,00 EUR ni utemeljen kot neupravičena obogatitev (1. odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), saj pravnomočna sodba pomeni pravni temelj za plačilo. Prav tako ni utemeljen kot odškodninski zahtevek, saj je tožena stranka v izvršilnem postopku prejela navedeni znesek na podlagi pravnomočne sodbe in zato ni podana nikakršna protipravnost, ki bi opravičevala plačilo odškodnine. Glede tožbenega zahtevka za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, s tem ko je tožniku nasprotna stranka očitala povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bile takšne navedbe dane z namenom uveljavljanja njenih pravic v okviru pravdnega postopka in da pri tem ni bilo podanega žaljivega ali zaničljivega namena, zato ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in gre za pravno nepriznano škodo.
Ker ni podanih razlogov, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogov, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).
Ker tožnica v postopku na poziv sodišča prve stopnje v določenem roku ni podala pripomb na izvedensko mnenje in tudi ni navedla razlogov, da bi se lahko štelo, da pripomb brez svoje krivde ni mogla predložiti, pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi s tem mnenjem predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
ZPIZ- 1 člen 407. ZPIZ člen 312. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od leta 1981 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje, če je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj. Delo preko polnega delovnega čas, ki se šteje za poseben delovni pogoj, z vidika delavca ne sme biti redno in stalno, z vidika delodajalca pa ne vsakdanja in utečena praksa, temveč morajo biti okoliščine za delodajalca nepredvidljive v tolikšni meri, da se jim ni bilo mogoče izogniti z običajnimi metodami organizacije dela. Ker tožnikovo nadurno delo (voznik avtobusa) ni bilo izjemno in nepredvidljivo, ga ni mogoče šteti za posebni delovni pogoj, zato se plača, izplačana za to delo, ne všteje v pokojninsko osnovo.
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Čeprav se za grdo ravnanje kot izvršitveno dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 posebej ne zahteva, da prizadene telesno ali duševno celovitost oškodovanca, si ni mogoče predstavljati ravnanja, ki bi ga sicer lahko označili kot grdo (protipraven fizičen napad oziroma protipravna uporaba sile določene intenzitete), ki pa ne bi imelo nobenih posledic za oškodovanca, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot prizadetost telesne in duševne integritete. Ravnanja, ki sicer pomenijo uporabo fizične sile zoper oškodovanca, pa ne povzročijo takšne posledice, bodo lahko realna razžalitev (odrinjenje in druga ravnanja, ki kažejo na podcenjevanje drugega), ne bo pa jih mogoče opredeliti kot grdo ravnanje.
Primerjava predpisanih kazni po KZ in po KZ-1 pokaže, da kasnejši zakon ni milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, medtem ko je pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 poleg denarne kazni predpisana kazen zapora do enega leta.
faze obnovitvenega postopka - razveljavitev prve odločitve - nova dejstva in dokazi v nadomestitvenem postopku - priposestvovanje - dobroverna posest - priznani stroški postopka - zamudne obresti od stroškov
Po določbi drugega stavka tretjega odstavka 400. člena ZPP lahko na prvem naroku nove glavne obravnave v nadomestitvenem postopku navajajo stranke nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Sodišče prve stopnje je po mnenju to določbo v konkretnem primeru pravilno uporabilo. Tožena stranka glede na njen položaj v tem postopku, ko je prvič šele v obnovitvenem postopku lahko uveljavljala ugovore zoper tožbeni zahtevek, ni bila dolžna izkazati, da brez svoje krivde v prvem postopku ni mogla navesti novih dejstev oziroma predložiti novih dokazov, saj se prvega postopka sploh ni udeležila, ker je bila tožba vložena zoper njenega že umrlega pravnega prednika, kar je ugotovila šele po pravnomočnosti sodbe. Drugačen je položaj tožeče stranke.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak zemljiške parcele
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na parc. 906/3 k.o. ... na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, v katerem je parcela le opisana (298 m2 parcele št. 906/1), ni mogoča.
tekst :
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlagateljičin ugovor proti sklepu višjega pravosodnega sodelavca, s katerim je le-ta zavrgel zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92 z dne 23.9.2002 pri nepremičninah parc. št. 906/3 k.o. ... vknjiži pridobitev lastninske pravice v njeno korist.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V laični pritožbi pravi, da je bila po sklepu z dne 15. 4. 2008 dolžna dopolniti vlogo z identifikacijskim znakom nepremičnine in dokazilom o plačilu sodne takse. Ker je imela pooblaščenko odvetnico M., je mislila, da bo ona to uredila, kot izhaja iz sklepov, pa temu ni bilo tako. Sodišču sedaj pošilja dokumente, ki jih je le-to zahtevalo 15. 4. 2008.
Dne 14. 4. 2009 je njena odvetnica B. V. predložila sodišču pooblastilo in dopolnitev pritožbe, v kateri je obrazložila potek zemljiškoknjižnega postopka. Meni, da ni dolžna pridobiti še listin, v katerih bi bila nepremičnina, ki je predmet postopka označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je kot listino, na podlagi katere naj bi se vknjižila kot lastnica v zemljiški knjigi, predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2003. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (1. odstavek 31. člena ZZK-1). V sklepu N 332/92 je parcela, ki naj bi pripadala predlagateljici, le opisana (298 m2 parcele št. 906/1). Prvo sodišče je ravnalo prav, ko je predlagateljico pozvalo, da predloži takšno listino, v kateri je nepremičnina, ki je predmet predloga usklajena z zemljiškoknjižnim stanjem in zemljiškoknjižnim predlogom. Nedvomno predlagateljica takšne listine ni predložila, zato je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Pritožnica bo lahko dosegla vpis z novim predlogom, vendar bo morala prej pridobiti listino, v kateri bo njena parcela, za katero trdi, da je dobila parc. št. 906/3, jasno in določno navedena in bodo to na ustrezen način priznali tudi ostali, ki so kot solastniki vpisani pri tej parceli.
Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe zavrnitve vpisa ima podlago v določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.
Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila dopolnitev pritožbe in to dne 13. 8. 2009. Na pritožbene navedbe v tej dopolnitvi pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je vložena po preteku pritožbenega roka in zato ni upoštevna.
URS člen 26. OZ člen 148. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 1, 13, 17, 24, 27.
povzročitev škode – pravica do povračila škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – ogroženost zapornika – protipravnost – opustitev paznikov
Pazniki niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se od njih zahteva, saj z ustreznimi ukrepi niso poskrbeli za varnost obsojencev.
V primeru, ko v matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca ni podatkov, pomembnih za izračun pokojninske osnove, je te podatke mogoče ugotoviti tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavcev.
Določilo 1. odstavka 32. člena ZZK-1, po katerem mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, je potrebno razlagati tako, da se kot podatke vpisa upošteva le tiste podatke, ki so dostopni javnosti preko rednega izpiska iz zemljiške knjige ali informatizirane baze podatkov. Podatki, do katerih ima dostop izključno zemljiškoknjižni referent, javnosti pa niso dostopni, ne štejejo za podatke, vpisane v zemljiški knjigi.
Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, zaradi prekarija davčne obveznosti po 4. odst. 44. čl. ZDavP-2 v zvezi s 106. čl. citiranega zakona ne more več uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
Dokazno breme glede nastopa zavarovalnega primera je na tožnici. Ker ni uspela dokazati, da je poškodbe v prometni nesreči utrpela na tak način, kot je zatrjevala v tožbi, ni upravičena do zavarovalnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC – USTAVNO PRAVO
VSL0059056
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. URS člen 23/1, 26. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravie do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev nepremoženjske škode - pravna podlaga zahtevka - pravno priznana škoda
Nepremoženjska škoda, ki jo tožnik vtožuje zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, pred uveljavitvijo ZVPSBNO ni bila pravno priznana škoda, saj je ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, navedene v 179. do 182. čl. OZ.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika - prehod lastninske pravice – večkratni zaporedni prenos pravice
Za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja: Predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina izgubila oziroma je uničena.
Zadnji pridobitelj pravice lahko zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
ZD člen 133, 133/2, 163, 214, 214/1, 214/2. ZPP člen 339, 339/2-15, 347, 347/1, 358, 358/1- 6.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine - protispisnost – odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Določene ugotovitve vnašajo v sklep o dedovanju nejasnost, glede obsega premoženja pa je protispisna. Sodišče druge stopnje je s spremembo sklepa samo odpravilo kršitev.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – povzročitev škode – odškodninska odgovornost odvetnika – naročilo - nalog – obveznost prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi
Glede na konkretne okoliščine, podpis in žigosanje poravnave (sklenjene med zavarovalnico in tožnico kot oškodovanko), ne pomeni ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženec – odvetnik je poravnavo podpisal, potem ko jo je s svojim podpisom že potrdila tožnica – oškodovanka. Da je njen podpis ponarejen, je bilo ugotovljeno šele naknadno.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.