ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZIP člen 251c.
izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga sklepu o dovolitvi izvršbe, ima naravo sodne poravnave, ta pa ima učinek pravnomočne sodbe in učinkuje med strankama tako, da sta vezani nanjo in jo morata šteti za resnično in pravilno in zato ne smeta začeti pravde v isti stvari. Če bi pravdno sodišče (v pravdi) meritorno odločalo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe glede višine terjatve bi ponovno odločalo o stvari, o kateri je bilo med istima strankama odločeno, kar p ni dopustno.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
Ker tožba v obravnavani zadevi ni stvarnopravna tožba v smislu Uredbe št. 44/2001, gre lahko le za obligacijskopravno odškodninsko tožbo, za katero člen 5(3) Uredbe št. 44/2001 določa tudi pristojnost sodišč kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek (tožbe v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti).
finančni lizing - lizinški obroki - odstop od pogodbe - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
Od dolgovanih lizinških obrokov je treba odbiti pridobljeno korist, ki je enaka višini preostale vrednosti predčasno vrnjenega predmeta lizinga, kajti odškodnina škode ne sme presegati, sicer gre za kazen ne pa za odškodnino.
Tožnik, ki je v času prenosa dejavnosti opravljal delo poslovodje bencinskega servisa, bi moral biti prevzet skupaj z ostalimi zaposlenimi ne glede na to, ali je delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka) kot samostojni podjetnik posameznik potreboval poslovodjo za nadaljnje upravljanje bencinskega servisa ali ne.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - pravno relevantna dejstva - prevzem dolga
Dolžnik v ugovoru pravno relavantnih dejstev ni navajal; zatrjeval je, da se je prejšnji lastnik dolžnika zavezal, da bo poravnal terjatve upnikov do dolžnika, nastale do določenega datuma. Dolžnik je torej trdil, da je prejšnji lastnik prevzel dolg; vendar pa gre za prevzem dolga le takrat, ko upnik da svojo privolitev (1. odst. 427. čl. OZ). V obravnavanem primeru pa ni dolžnik v ugovoru niti zatrjeval, da bi s prevzemom dolga upnik soglašal.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno priznalo 123,00 EUR za izvensodni zahtevek. Na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Zakona o odvetniški tarifi – ZodvT zajema nagrada celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve. Po tar. št. 2100 znaša nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, kar pomeni predpravdni zahtevek in nadaljnji predpravdni postopek res nagrado s količnikom 0,5 – 1,0 vendar se nagrada všteje v nagrado za postopek s pravnim sredstvom. Do samostojne nagrade po taf. št. 2100 bi bil odvetnik upravičen v primeru, da bi že s predpravdnim zahtevkom uspel in ne bi vložil tožbe, tako pa je nagrada za tak zahtevek že všteta v nagradi za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100).
pooblastilo – začetek stečajnega postopka – prenehanje pooblastila odvetniku zaradi začetka stečajnega postopka
Ker je pritožbo vložil odvetnik, čigar pooblastilo je prenehalo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, pooblastila stečajnega upravitelja pa ni predložil, je potrebno njegovo pritožbo zavreči.
stroški in nagrada izvedenca – plačilo po zastopniku
Iz podatkov AJPES za predlaganega zastopnika res ne izhaja, da bi bil pooblaščen za dejavnost zastopanja. Za takšno zahtevo v določbah ZDDV-1 ni podlage.
poklicna bolezen – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi vplivov iz delovnega okolja, ki so povzročili poklicno bolezen, je tožena stranka kot delodajalec objektivno odgovorna, saj delo, ki ga je tožnica opravljala, to je delo s kemičnimi substancami, predstavlja nevarno dejavnost.
skupščina delniške družbe - neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - potrebna večina za sprejem sklepa
Z neveljavnostjo so lahko sankcionirani tisti sklepi skupščine delniške družbe, pri katerih sprejetju je bil kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (2. tč. 1. odst. 395. čl. Zakona o gospodarskih družbah, v besedilu, veljavnem na dan sprejema izpodbijanega sklepa, t.j. do novele ZGD-1A). V obravnavanem primeru pa ni tožnik v tožbi niti navajal, katere določbe statuta oziroma zakona naj bi bile kršene s tem, da je skupščina tožene stranke na seji dne 20.5.2008 sprejela namesto ločenega sklepa 3.a in 3.b, enovit sklep.
337. členu ZPP se po 163. členu ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, razen za dejstva, ki jih mora in jih tudi lahko zapuščinsko sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti.
Protipravno ravnanje je našlo v opustitvi namestitve omejilcev na konca lesenih prečk, ki bi preprečila nekontrolirano premikanje jeklenih palic. To ravnanje je v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu.
V konkretnem primeru je bila tožnikova naloga sicer enostavna, vendar že samo dejstvo, da je moral stati v bližini delovnih sredstev, iz katerih izvira povečana škodna nevarnost za okolico, oziroma jim streči, zadostuje, saj je bil s tem vključen v nevarno dejavnost. Prelaganje 500 kg težkih palic, ki so se sposobne kotaliti, nedvomno predstavlja nevarno dejavnost.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – objektivni in subjektivni element zmanjšanja življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda – povrnitev bodoče škode
Zgolj manjša omejena gibljivost ledvene hrbtenice, če ni hkrati izkazana omejitev pri življenjskih aktivnostih, ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Da gre za pravno priznano škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora biti podana poleg objektivnega elementa škode, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti, tudi subjektivni, to so duševne bolečine zaradi tega zmanjšanja. Če tega ni, potem kljub obstoju objektivnega elementa, ne gre za pravno priznano škodo.
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato ker tožena stranka svoje obveznosti, ki ji je bila opisno naložena s pravnomočno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ni izpolnila. Iz tega razloga je treba tudi spor o plačilu plače in regresa obravnavati kot spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
ZPP člen 13, 181, 182, 182/3, 187, 187/3, 355. SPZ člen 45, 217. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 70, 70/3.
služnostna pravica – stvarna služnost – služnost poti – priposestvovanje služnosti – uveljavljanje služnostne pravice z ugovorom – predhodno vprašanje – razveljavitev sodbe brez pritožbene obravnave – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je v prvostopni sodbi izostalo ugotavljanje dejansko pravnega sklopa odločilnega spornega vprašanja, ali sta toženca na originaren način, s priposestvovanjem, pridobila sporno služnostno pravico, sodišče druge stopnje ni opravilo pritožbene obravnave, temveč je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
V pravdi zaradi posega v lastninsko pravico tožeče stranke lahko tožena stranka tudi zgolj z ugovorom, da je priposestvovala služnostno pravico, nasprotuje tožbenemu zahtevku (vindikacijskem oz. negatornemu).
neupravičena pridobitev – verzija – kršitev pravil tujega prava pri dodeljevanju povojnih odškodnin – zamolčanje ostalih upravičencev
Ker se na podlagi točke G odškodnine med upravičenci istega reda odškodnina razdeli, ni pomembno, ali so se pravdne stranke predhodno dogovorile, da si bodo to odškodnino razdelile ali ne, kot tudi ni odločilno, da ga tožnice niso uveljavljale ločeno vsaka posebej. Njihovo prikrajšanje je namreč v dejstvu, da bi jim komisija določen znesek (delež) skupnega zneska odškodnine avtomatično nakazala, če toženec ne bi pri izpolnjevanju vloge prikril, da so za dodelitev odškodnine upravičene tudi one.
ureditev meje – določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja – zadnje mirno posestno stanje
Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru (javno dobro ima lahko status močnejše pravice le, če mejaš poseže v katastrske meje javnega dobra, ne pa kadar javno dobro poseže v meje zasebne lastnine), vendar le, če ne gre za izjemo od navedenega pravila zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zamudna sodba
Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.