stvarna služnost - služnostna pravica vožnje – nastanek stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – razširitev služnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – izvrševanje služnosti – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Uporaba traktorja v času tehničnega in družbenega napredka ne pomeni razširitve služnostne pravice vožnje. Še vedno gre za istovrstno uporabo služnosti.
Dejstvo, da je bila sporna pot nekoliko razširjena, pri čemer se uporablja v isti namen kot s prejšnjim vozilom (konjsko vprego), ki je bilo po neprerekanih trditvah toženke iste širine kot traktor, s katerim se tožnik vozi po poti, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je njegova dimenzija manj kot 130 cm, ne pomeni, da gre za razširitev služnostne pravice preko priposestvovalnega obsega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število presežnih delavcev
Pri toženi stranki je šlo za večje število presežnih delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR, ker je v obdobju treh mesecev od trenutka, ko je tožena stranka izvedela, da ne bo več opravljala čiščenja prostorov v določenem objektu, do podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, prenehala potreba po delu več kot dvajset delavcev. V to številko je treba šteti tako delavce, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot delavce, ki so sami podali odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so se zaposlili v družbi, ki je s strani tožene stranke prevzela čiščenje prostorov v tem objektu.
vročanje pisanj – sprememba naslova – izredna pravna sredstva – obnova postopka – opustitev vročitve
Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.
odmera odškodnine - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Pravilno je opozorilo, da bi lahko šlo zgolj za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, do odškodnine iz tega naslova pa bi bila tožnica po stališču sodne prakse upravičena le, če bi bilo močnejše intenzivnosti in trajalo daljši čas ali če bi to opravičevale posebne okoliščine. Teh okoliščin pa ni niti zatrjevala, tudi v pritožbi ne. Samo navedba, da je narava njenega dela takšna, da je moč pričakovati, da bo imela dodatne bolečine, ne zadostuje.
Če se tožnica ni mogla udeležiti naroka za glavno obravnavo, na katerem naj bi bila zaslišana, bi lahko sodišču poslala opravičilo za izostanek in prošnjo za preložitev naroka. Če stranka tega ne stori, sodišče prve stopnje ni dolžno izvesti dokaza z njenim zaslišanjem.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo glede na osebo
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma če sodna odločba ali odločba drugega organa, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – presoja sodišča
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila celotno službo vzdrževanja, v kateri je bil zaposlen tožnik. Kljub temu, da pred ukinitvijo službe vzdrževanja ni pripravila ekonomsko – finančne analize niti opravila stroškovne primerjave opravljanja storitev vzdrževanja s strani zunanjih izvajalcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita. Sodišče v delovnem sporu namreč nima pooblastil za ocenjevanje racionalnosti reorganizacije poslovanja, ampak le ugotavlja, ali je bila odpoved podana skladno z zakonom.
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato ker tožena stranka svoje obveznosti, ki ji je bila opisno naložena s pravnomočno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ni izpolnila. Iz tega razloga je treba tudi spor o plačilu plače in regresa obravnavati kot spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – nevarnost za življenje in zdravje – predhodno opozorilo – odpravnina – odškodnina
Ker tožnik od tožene stranke predhodno ni zahteval odprave grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje, ni podan razlog po 5. al. 1. odst. 112. čl. ZDR in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita. Posledično ni upravičen do odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka.
337. členu ZPP se po 163. členu ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, razen za dejstva, ki jih mora in jih tudi lahko zapuščinsko sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za dovolitev vknjižbe – dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige
Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je vsebinsko povezan oziroma združen s posledičnim vpisom lastninske pravice v korist predlagatelja, kadar so zanj izpolnjeni pogoji. Brez odločitve o vpisu lastninske pravice ni mogoče odločati le o vzpostavitvi (ene od manjkajočih) listin pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 55, 55/1-5, 59. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – notarski zapis kot izvršilni naslov – ničnost izvršilnega naslova – nesklepčna tožba
Tožnik zatrjuje, da je neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega teče izvršba, neveljaven. Veljavnost izvršilnega naslova pa ni predmet tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe (59. čl. ZIZ), zato je obravnavana tožba nesklepčna. Morebitna ugotovitev ničnosti notarskega zapisa bo kvečjemu razlog za ustavitev izvršbe (5. točka 1. odst. 55. čl. ZIZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če obstoje okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni pričakovati, da z delovnim razmerjem nadaljuje do izteka odpovednega roka. V presojani zadevi so bile takšne okoliščine podane: tožnik je bil zaposlen na delih, kjer bi vinjenost lahko pomenila nevarnost za nastanek večje škode, saj je kot kontorolor kakovosti preverjal pravilnost izvajanja nadzora, končnih pregledov in preizkusov, zaustavljal je izdelovanje neustreznih izdelkov z namenom preprečitve nastanka večje škode ter nadrejene obveščal o rezultatih in problemih kakovosti.
dokazovanje – dokazna sredstva – dokazna vrednost predračuna
V primeru, ko je škoda odpravljena, je običajen dokaz njene višine račun za material in delo, potrebno pri popravilu. V primeru, ko računa ni na razpolago, predračunu, s katerim se zgolj predvidevajo stroški v zvezi z odpravo škode, ni mogoče kar avtomatično in brez argumentov odreči dokazne vrednosti.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – začasno zemljiškoknjižno dovolilo – vzpostavitev etažne lastnine
Neutemeljeni so pritožbene navedbe, da je pritožnik kupcu izdal začasno zemljiškoknjižno dovolilo, saj to ne izhaja iz vsebine zemljiškoknjižnih dovolil. Zemljiškoknjižno sodišče presoja utemeljenost predloga zgolj na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, predložene listine predlagatelja pa so ustrezale vsem pogojem, ki jih ZZK-1 zahteva za vpis lastninske pravice.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – spor o pravici do nujnega deleža
O vprašanju, ali je pritožnik (kot brat zapustnika) nujni dedič, bi sodišče lahko odločalo samo le v primeru, da bi bila dejstva, od katerih je odvisna ta pravica, med dedičema nesporna.
Trditev o delni ničnosti pogodbe o preužitku pomeni spor o obsegu zapuščinskega premoženja, saj bi to premoženje, če bi pritožnik s takšno tožbo v pravdi uspel, bilo predmet dedovanja. Tega vprašanja glede na določbo 212. čl. ZD zapuščinsko sodišče ne more reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali pravno vprašanje.