revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožeča stranka tedaj z revizijo izpodbija sklep drugostopnega sodišča o zavrženju njene pritožbe proti prvostopnemu sklepu, ki pa ni imel za posledico pravnomočnega končanja pravdnega postopka. Zato revizija tožeče stranke ni dovoljena. ZPP sicer omogoča revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, vendar le proti takšnemu, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). Kot je bilo že povedano, sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni takšne narave. V tretjem odstavku 400. člena zakon sicer določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, vendar pa to velja le ob pogoju iz prvega odstavka 400. člena ZPP, se pravi, da gre za sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak sklep. Revizijo tožeče stranke je zato revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (392. in 400. člen ZPP).
Če carinski organ utemeljeno podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.
negmotna škoda - razmejitev posameznih oblik negmotne škode - denarna odškodnina - višina odškodnine za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - bodoča škoda - individualizacija škode
Zaradi številnih in raznovrstnih poškodb, zaradi katerih je tožnik oškodovan ali prikrajšan na različne načine, je pravilno odločati o vseh postavkah nepremoženjske škode hkrati. S tem se je mogoče izogniti možnosti, da bi kakšna pomembna okoliščina ostala prezrta ali pa, da bi se morda odškodnina za isto škodo podvajala. Posledice poškodb se namreč lahko odražajo v raznih sferah oškodovančeve osebnosti, pri čemer je včasih razmejitev težavna v tem smislu, da je določeno posledico mogoče upoštevati bodisi v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti, bodisi kot bodočo pričakovano nevšečnost v povezavi z bolečinami in pd.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 192, 192/1. ZTVCP člen 44.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - deljena odgovornost
Avtomobilist, ki prehiti mopedista in takoj nato zavije desno ter s tem zapre pot mopedistu, je pretežno (2/3) odgovoren za škodo, ker je on povzročil nevarno situacijo.
Mopedistova odgovornost 1/3 je podana zato, ker je vozil pod vplivom alkohola in ni reagiral, ko bi še lahko preprečil nesrečo.
Če carinski organ podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.
ZPP (1977) člen 71, 71-3, 71-6, 73, 73/3.ZOdv člen 4, 38. KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH člen 12.ZZZDR člen 78, 78/2, 79.
izločitev sodnika višjega sodišča - odvetniška pisarna - zakonska zveza med sodnikom višjega sodišča in članom odvetniške pisarne, ki ni pooblaščenec pravdne stranke, kot izločitveni razlog - razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - določitev višine preživnine za otroke - možnosti staršev
Zakon o pravdnem postopku določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim, če je pooblaščenec stranke z njim v zakonu (3. točka 71. člena). S pooblastilom je izkazano, da je toženčev pooblaščenec le odvetnik D. S. ne pa tudi G. V.. Dejstvo, da imata ta odvetnika skupno pisarno, ne pomeni, da je s tem pooblaščen tudi odvetnik V.. Zakon ne le, da kaj takšnega ne določa marveč tudi ne nudi podlage za sklepanje o tem, da so s pooblastilom enemu izmed odvetnikov v odvetniški pisarni pooblaščeni vsi njeni odvetniki (peto poglavje ZPP, II. poglavje zakona o odvetništvu, Ur. list RS, št. 18/93 - ZOdv). Pri pisarni obeh odvetnikov pa ne gre za odvetniško družbo (38. in 4. člen ZOdv). Kolikor pa meri revizija na okoliščine zaradi skupne pisarne, ki vzbujajo dvom o sodničini nepristranskosti, kar je lahko relativni razlog za izločitev sodnika (6. točka 71.
člena ZPP), tega ne more uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom, pač pa že v postopku z rednim pravnim sredstvom (tretji odstavek 73. člena ZPP).
Prav gotovo vpliva na otrokovo željo dejstvo, da otrok že več let po razpadu zakonske zveze živi le s tožencem in s tožnico pravih stikov tako rekoč ni imel. V zvezi s tem tudi ni mogoče izključiti toženčevih vplivov. Vendar so vse to dejstva, ki jih je spočetka povzročil tožničin odhod iz družinske skupnosti in ki jih zvečine ni mogoče ne preprečiti ne zanikati. Ker je torej otrokova želja v takšnih primerih sad danih razmer, jo je pač potrebno presojati ob njihovem upoštevanju, ne pa jih prezreti. Res govori konvencija o otrokovi pravici prostega izražanja želje, vendar to ne pomeni izvesti kakšnega postopka, v katerem bi otroka dali v varstvo komu tretjemu ali kakšni ustanovi, da bi v njem dozorela prosta volja in da bi potem prosto izrazil svojo željo. Bržkone bi takšen postopek otroku prej škodil kot koristil, končni rezultat pa bi bil tudi lahko vprašljiv.
delovno razmerje v državnih organih - hujša kršitev delovnih obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti je storjena tudi z neizpolnjevanjem ali nevestnim, nepravočasnim ali malomarnim opravljanjem delovnih in drugih obveznosti. Z ugotovitvijo te kršitve je ugotovljena tudi krivda, zato ni več potrebno dodatno ugotavljanje oblik in opredeljevanja krivde. Pri tem ne gre za domnevo (presumpcijo) ali fikcijo, kot zmotno navaja revident, temveč za dejansko vprašanje o načinu opravljanja dela, ki vključuje tudi naklep oziroma malomarnost, kar v disciplinskem postopku, kakršen je obravnavan, povsem zadošča.
Pri uveljavljanju odškodnine za poklicno bolezen je delavec dolžan dokazati le, da je zbolel za poklicno boleznijo, in zaradi tega utrpel škodo. Delodajalec je za to škodo odgovoren, če ne dokaže, da je podvzel vse predpisane ukrepe za preprečitev poklicnih obolenj.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zastaralni rok - zastaranje vodenja postopka
Pri štetju šestmesečnega zastaralnega roka je treba upoštevati določbi tretjega odstavka 67. člena ZTPDR in tretjega odstavka 112. člena ZPP. Po navedeni določbi ZTPDR se tisti dan, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca, šteje kot prvi dan teka zastaralnega roka. Po navedeni določbi ZPP pa se rok, ki je določen po mesecih, izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnevom, ko je rok začel teči. Ker je rok začel teči 23.2., organ druge stopnje pa je o ugovoru delavca odločil 24.8., je vodenje disciplinskega postopka zastaralo.
ZDR (1990) člen 36, 36b. SKPG člen 13. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 21.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnost
Nedoseganje pričakovane delovne uspešnosti zaradi objektivnih vzrokov tudi v primeru, če bi tožena stranka osnove za njeno določanje imela urejene, ne more biti v škodo tožniku.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Delavec, ki je na začasnem čakanju na podlagi 30. čl. ZDR, ni sam od sebe dolžan priti nazaj na delo po poteku šestih mesecev, na podlagi zakona, če ni to izrecno določeno v sklepu o napotitvi na čakanje. Zato se njegovi izostanki z dela po šestih mesecih ne morejo šteti za neupravičene.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9.ZPIZ člen 134.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - razporejanje delavcev - delovni invalid
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi ob razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo je predpisana v prvem odstavku 134. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96 - ZPIZ). Dolžnostno ravnanje, predpisano z zakonom, pa nima elementov nedopustnosti oziroma protipravnosti, zato očitek šikanoznega ravnanja toženke ni utemeljen.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri opredelitvi ali gre za določeno število istovrstnih delovnih mest le v določeni oziroma določenih enotah podjetja ali za določeno število delovnih mest izmed vseh istovrstnih delovnih mest v podjetju, je bilo spoštovano, po presoji revizijskega sodišča, določilo 10. člena Pravilnika o pravicah in obveznostih delavcev, katerih delo postane nepotrebno. Ta določa, da se zaradi prostorske dislociranosti enot na različne kraje ne morejo upoštevati vsa istovrstna delovna mesta.
Oškodovanka kot sestra osebe, s katero obdolženec živi v zunajzakonski skupnosti nima statusa priviligirane priče in izpovedbe kriminalistov in drugih oseb o tem, kar jim je povedala oškodovanka, ne pomenijo nedovoljenih dokazov.
ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23. ZDR (1990) člen 107.
pogodba o delu - stvarna pristojnost
Presoja vprašanja, ali gre za delovnopravno pogodbo iz IX. poglavja ZDR ali civilnega prava, je odvisna od ugotovitve značilnosti del, opravil in nalog, ki jih delodajalec s pogodbo o delu odda v izvršitev prevzemniku in spoštovanja zakonsko določenih omejitev. Značilnost del, za katere se sme po prvem odstavku 107. člena ZDR skleniti pogodba o delu, je njihova občasnost oziroma začasnost, kar pomeni, da ni podana objektivna potreba po samostojnem delovnem mestu.
Policija je imela pooblastilo za izvajanje posebnih metod in sredstev v 19.a členu Zakona o notranjih zadevah, zato se je sodišče lahko oprlo na dokazila, ki so bila zbrana na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, saj ne gre za takoimenovane 'zastrupljene dokaze'.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 18.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - stranska kazen - izguba političnih in državljanskih pravic
Stransko kazen izgube političnih in državljanskih pravic je bilo mogoče izreči le jugoslovanskemu državljanu, ne pa tudi osebi, ki takega državljanstva ni imela.
podstanovalska razmerja - prenehanje stanovanjskega razmerja - oddajanje celotnega stanovanja v podnajem - tožba na izpraznitev stanovanja
S pogodbo z dne 12.3.1987 je med pravdnima strankama nastalo podstanovalsko razmerje. Na njuno razmerje ne vpliva dejstvo, da je bilo oddano celotno stanovanje, saj toženec zaradi tega ni mogel pridobiti ničesar več kot statusa podstanovalca. V primerih, ko imetnik stanovanjske pravice preneha uporabljati stanovanje in v njem več kot šest mesecev ne stanuje, ali če ga v celoti odda v podnajem (58. in 77. člen ZSR) sodišče to upošteva in raziskuje le ob ustreznem tožbenem zahtevku stanodajalca. V sporu med imetnikom stanovanjske pravice oz. sedaj lastnikom stanovanja in podstanovalcem, pa sodišče razsodi samo na podlagi njunega medsebojnega dogovora.
ZPP (1977) člen 72, 72/2, 73, 73/2, 369, 370.SZ člen 58.
izločitev sodnika - dvom v nepristranost - vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Toženec uveljavlja kršitev po 2. odstavku 72. člena ZPP in ne po 71. členu. Sodnica na prvi stopnji naj bi jo storila s tem, ker se ni sama izločila. Toda ta določba prepušča sodniku, da oceni, ali obstajajo kakšne okoliščine za dvom o njegovi nepristranskosti. Ker pa je ta presoja lahko subjektivna, daje zakon pravico tudi stranki, da zahteva izločitev. Ker ne gre za okoliščine iz 71. člena ZPP, je ta pravica tudi časovno omejena. Po 2. odstavku 73. člena ZPP lahko stranka zahteva izločitev najpozneje do konca glavne obravnave.
Toda tudi širši pristop, ki ne upošteva zgolj formalne ureditve nepristranskosti v ZPP, pripelje do istega rezultata. Revident očita sodnici na prvi stopnji pristranskost zaradi tega, ker naj bi posumila v poštenost toženca. Toda posumila naj bi v njegovo poštenost prav v zvezi z listino, ki je odločilnega pomena v dokaznem postopku v tej pravdni zadevi. Tudi če bi sodnica ravnala tako, kot predlaga revident, bi bil v enaki zadregi oz. v enaki situaciji tudi drug sodnik, ki bi sodil v tej zadevi. Tudi on bi se moral opredeliti do dveh izvodov ene listine, ki se razlikujeta po tem, da je na enem izvodu popravljen datum in ime predsednika stanovanjske komisije. Izbira med popravljenim in nepopravljenim izvodom ni odvisna od subjektivnega odnosa do stranke. Popravek je po naravi stvari vedno poznejši, ne glede na to, kdo ga je napravil. Torej tudi drugi sodnik bi se moral odločiti, katero listino naj šteje za pravo. Dejstvo, da se sodnik izjavi o določenem dokazu ali trditvi med postopkom, zato samo po sebi ni argument za njegovo pristranskost. Sicer sodnik nikoli ne bi smeli soditi v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe, ker se je o zadevi že enkrat izrekel (primerjaj 369. in 370. člen ZPP).
Morebitno bivanje toženca v spornem stanovanju pred izdajo odločbe za odločitev ni pravnega pomena.
ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145b.ZNP člen 37.ZZK člen 44, 63, 97.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vrnitev - vrnitev v naravi - pravna narava pravice upravljanja - revizija - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku (zaznamba spora)
Revidentka opira svoj ugovor zoper pravnomočno odločitev na dejstvo, da je premoženje prešlo na prvo nasprotno udeleženko in četrtega nasprotnega udeleženca le v uporabo ter da je to premoženje še danes družbena lastnina. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sicer res, da so imele tako družbenopolitične skupnosti kot tudi vse druge pravne osebe, na katere je kasneje prešlo zaplenjeno premoženje, le družbenolastninska upravičenja. Vendar pa je pravica upravljanja z nekdaj splošnim ljudskim premoženjem oz. pozneje družbeno lastnino vendarle bila premoženjska pravica, saj je obsegala enaka upravičenja, kot jih obsega lastninska pravica (primerjaj dr. A. Finžgar, Stvarno pravo 1952, str. 68).