KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21424
KZ člen 49, 49/2.ZKP člen 32, 32/7.
vštevanje pripora - enoten postopek - združitev postopkov
Navezna okoliščina za vštevanje pripora po 2. odstavku 49. člena KZ je enoten postopek. Zato se čas v priporu, ki je bil odrejen v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je bila kasneje v enotnem postopku izdana zavrnilna obsodba, všteje v kazen, izrečeno za drugo kaznivo dejanje, čeprav se je kazenski postopek za to drugo kaznivo dejanje začel, ko je bil pripor že odpravljen, šele po odpravi pripora pa je bil izdan tudi sklep o združitvi obeh postopkov po 7. odstavku 32. člena ZKP. Če je enoten postopek posledica združitve do tedaj samostojnih kazenskih postopkov, pa je nadaljnji pogoj za vštevanje pripora tudi, da so podani pogoji za združitev postopka, med drugim, da kazenski pregon za kaznivo dejanje še ni zastaralo.
V 1. odstavku 71. člena ZDen ni podlage za oprostitev plačila sodnih taks v upravnem sporu zaradi izterjave sodnih in kazenskih taks iz pravdnega postopka, pač pa je prvostopno sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno presojalo po določbi 13. člena ZST.
Ker gre v tem primeru za postopek ugotavljanja in evidentiranja spremembe vrste rabe in postopka parcelacije, za katerega Zakon o zemljiškem katastru ne določa takse oprostitve, je pravilna presoja sodišča, da so tožniki zavezani plačati takso.
ZPD člen 7, 7/1, 10, 10/1, 16, 16/8. ZUS člen 14, 14/3, 71, 71/1.
prometni davek
Davčni organ je ugotovil, da so bile prodajne cene rabljenih motornih vozil zelo nizke, zato je na podlagi 8. odstavka 16. člena ZPD ugotavljal prometno vrednost prodanih proizvodov kot davčno osnovo za obračun prometnega davka s pomočjo kataloga prometne vrednosti vozil Republiške uprave za javne prihodke.
začasna odredba - izbris iz registra stalnega prebivalstva - prepozna tožba
Ko je s tožbo v upravnem sporu izpodbijano posamično dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, teče 30-dnevni rok za vložitev tožbe od dneva storitve posamičnega dejanja. Ob prepozni tožbi ni podlage za obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe, zato jo je potrebno zavreči.
sprejem v državljanstvo - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge
Za odločitev po 3. odstavku 137. člena ZUP je bistveno tudi, da je bil poziv stranki za odpravo pomanjkljivosti vročen v skladu z določbami ZUP. Vročitev poziva z uporabo določbe 2. odstavka 96.
člena ZUP pa je možna le ob pogoju, da vročevalec kljub poizvedovanju ne more izvedeti, kam se je stranka odselila.
ZDRS člen 29, 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 37, 37/1.
ugotovitev državljanstva
Določba 39. člena ZDRS, po kateri velja za državljana Republike Slovenije, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in SFRJ, je vzpostavila pravno kontinuiteto na področju zakonodaje o državljanstvu, ki so v preteklosti veljale na območju Slovenije.
Glede na vsebino obsojenčevega zagovora in oškodovankino izpoved sodba sodišča prve stopnje nima nobenih razlogov o njunih nasprotujočih si trditvah o tem, da je bila oškodovanka tista, ki je pri rdeči luči zapeljala v križišče, medtem ko je obsojenec prav zaradi spremembe luči na semaforju moral izprazniti križišče oziroma o tem, zakaj sodišče verjame oškodovanki in ne obsojencu. Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilnega pomena za odgovor na vprašanje, ali je obsojenec kršil določbo 2. odstavka 50. člena ZTVCP, pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.
ZDavP člen 42, 43, 44, 44/4, 46. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 86, 107, 107/1, 107/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
prisilna izterjava denarne kazni – izpodbijanje izvršilnega naslova - obseg preizkusa v reviziji – odločilna dejstva
Plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti je izvršilni naslov. Na podlagi 46. člena ZDavP v postopku prisilne izterjave ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo. Ker pritožnik z revizijskimi navedbami izpodbija dejansko stanje, ki se nanaša na okoliščine vročitve plačilnega naloga, revizijsko sodišče, upoštevajoč določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1, izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - odvetnik
Tožnik, ki je z negativno vrednostno oceno v svoji vlogi žalil dostojanstvo vrhovnih sodnikov v zvezi z njihovim delom, je s tem žalil Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sodišča sploh, saj jim je skušal jemati ugled in širiti negativno razpoloženje do sodstva.
Tožnik je zapisal žalitev kot tožeča stranka, toda po poklicu je pravni strokovnjak in odvetnik. Zato mora poznati določila Zakona o odvetništvu, Statuta odvetniške zbornice in Kodeksa odvetniške zbornice, ki mu nalagajo, da mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike, pri opravljanju odvetniškega poklica pa se mora obnašati in izražati primerno in ne žaljivo. Načela in pravila, po katerih se morajo ravnati odvetniki pri opravljanju svojega poklica, so natančneje opredeljena v Kodeksu etike.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnik, ki trdi, da se bo pred drugim sodiščem laže opravil postopek, za to ne navaja drugih dejstev kot to, da je okrožna sodnica ... pri odločanju o tožnikovi zahtevi zmotno odločila na podlagi splošno znanih dejstev in da ni navedla predpisa, ki ga je uporabila pri odločitvi. Ker se te trditve nanašajo na strokovnost konkretno navedenega postopka, so za to ustrezna pravna sredstva in ne zahteva za določitev drugega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodišča
Dolžničina trditev, češ da sodišče v več zadevah, ki jih vodi proti njej, enako odloča, kaže na to, da sodišče odloča tako, kot v vseh drugih enakih primerih. Če se dolžnica ne strinja z vsebino izdanih odločb, ima na voljo ustrezna pravna sredstva. Pavšalna trditev o tem, da dvomi v korektnost delovanja sodišča, pa ne more povzročiti dvoma v objektivno nepristranost sodišča, razlogov o morebini subjektivni pristranosti sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, pa dolžnica ne navaja.
ZMZPP člen 96, 109, 109/5. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21-3, 22.
priznanje tujih sodnih odločb - dvostranska pogodba z Republiko Hrvaško - možnost sodelovanja v postopku
Za priznanje tuje sodne odločbe sta v svetu priznana dva sistema preizkusa tujih sodnih odločb in naša država ima uzakonjen sistem omejenega preizkusa (contr“le limit‚). To pomeni, da sodišče države priznanja o zadevi ne odloča ponovno meritorno in ne presoja morebitnega obstoja procesnih kršitev, temveč preizkusi le, če so bile v postopku izdaje odločbe spolnjene nekatere nejpomembnejše procesne predpostavke. Po 96. členu ZMZPP sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če ugotovi, da stranka, proti kateri je bila izdana, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Analogno določilo vsebuje tudi 3. točka 21. člena Pogodbe, ki določa, da se prizna odločba, če je bila stranka navzoča, v primeru njene nenavzočnosti pa je morala biti pravočasno obveščena v postopku, v primeru njene nesposobnosti pa da je bila pravilno zastopana.
V konkretni zadevi pritožnica sama priznava, da ji je bila vročena tožba, tako da je vložila odgovor na tožbo, s čimer se je nedvoumno spustila v obravnavanje glavne stvari. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je priznalo sodno odločbo in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, ki je očitno imela možnost sodelovanja. Pozvana je bila celo, naj imenuje pooblaščenca za vročitve in ker tega ni storila, ji ga je postavilo sodišče.
Stranka v pravdi ne more namesto zatrjevanja dejstev predlagati dokazov (priče, izvedenec). Če sodišče v takem primeru predlaganih dokazov ne izvede, s tem ne krši načela kontradiktornosti postopka.