uveljavljanje pravic - izbirna pravica glede postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja
Če upravni organ ni pozval stranke, da se, glede na izbirno pravico, odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali po ZDen), ne more, ne da bi stranki dal to možnost, zavreči njeno denacionalizacijsko zahtevo. Šele, če se stranka ne bi o tem izjasnila, bi lahko to storil.
Nepredložitev akta o podržavljenju pomeni, da ima predlog za izdajo začasne odredbe takšno pomanjkljivost, da ga ni mogoče obravnavati, ker niti aktivna legitimacija ni verjetno izkazana.
Po določilu 57. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR), lahko lastnik gospodujoče stvari zahteva s tožbo, da preprečevanje oziroma motenje izvrševanja služnosti preneha, kadar ga kdo moti pri izvrševanju stvarne služnosti. Uporaba tega zakonitega določila je imela v ugotovljenem dejanskem stanju polno podlago ter sta zato sodišči prve in druge stopnje na njegovi podlagi pravilno ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Ker pa ugotovljeno dejansko stanje ni potrdilo toženkinih trditev, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikovega gospodujočega zemljišča ali iz kakšnega drugega razloga, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili toženkin nasprotni zahtevek, da naj sporna služnost preneha. Prenehanje služnosti po 2. odstavku 58. člena ZTLR bi bilo mogoče izreči le v primeru, če bi se ugotovilo, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikove gospodujoče stvari ali če bi prenehal kakšen razlog, zaradi katerega je bila služnost ustanovljena. Glede na revizijsko trditev, da je v tem primeru prenehal "drug razlog", zaradi katerega je bila služnost ustanovljena, pa je odgovoriti, da ta okolnost v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena.
zahteva za denacionalizacijo - vloge - pomanjkljivost vloge
Nepredložitev akta o podržavljenju kljub pozivu na dopolnitev pomeni, da je zahteva za denacionalizacijo tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati.
vpis v sodni register - učinek vpisa - omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - promet vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje
1. Če kažejo vse okoliščine primera, da je bil tretji pritegnjen v posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje samo zato, da bi se ustvaril videz, da ne gre za kršitev člena 108/1 ZISDU, je šteti posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev s to tretjo osebo za fiktivne.
2. Vpis spremembe ustanovitelja v sodni register je deklaratoren.
ZZD ni poznal prenehanja delovne skupnosti s preoblikovanjem v drug subjekt pravic in obveznosti, ki bi bil pravni naslednik prejšnjega. Poznal je samo ustanovitev (nove) delovne skupnosti in njeno prenehanje.
Stranka, ki ima služnostno pravico dosmrtnega stanovanja v stavbi, ne more uspešno preprečiti izdaje dovoljenja za dovolitev priglašenih vzdrževalnih del investitorju - lastniku na stavbi iz razloga, ker naj bi ji bilo v času izvajanja teh del onemogočeno bivanje v tej stavbi. Samo izvajanje del, ki sledi odločbi o priglasitvi del ni več stvar postopka za priglasitev del, ampak je to dejansko stvar dogovora med investitorjem in stranko, ki ima pravico služnosti.
investicijski skladi - prenos upravljanja vzajemnega sklada na drugo družbo - dovoljenje za prevzem upravljanja
Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, načeloma lahko prenese njegovo upravljanje na drugo družbo, morajo pa biti za to izpolnjeni posebni pogoji, med drugim mora pridobiti tudi dovoljenje Agencije za prevzem upravljanja vzajemnega sklada.
ZOZ člen 132.ZDDO člen 21, 30. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev
Revizijo je vložil oficir JLA, ki je v junijski vojni prestopil v teritorialno obrambo. Razporejen je bil na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovemu činu. Kasneje je bil razporejen na drugo delovno mesto, kar je imelo za posledico izgubo možnosti napredovanja in znatno nižjo plačo. Tožnik se je v reviziji skliceval na 14. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS po katerem ohranijo te osebe pridobljene socialne, statusne in druge pravice, ki so jih pridobile pred uveljavitvijo tega zakona. Revizija je bila zavrnjena, saj se po zakonu o obrambi in zaščiti uporabljajo tudi določbe zakona o delavcih v državnih organih. Po tem zakonu pa je možno delavce tudi prerazporejati. Tožnik je bil zakonito prerazporejen.
izredna pravna sredstva - revizija - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog
S trditvami (da niso bili izvedeni dokazi o sprejemu strokovnih podlag za sprejem programa razreševanja presežkov delavcev; o neobstoju sklepa za ukinitev tožničinih delovnih mest; o datumu poimenskega seznama presežnih delavcev ter o pravilnosti seštevka ovrednotenih kriterijev) pa tožeča stranka izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Revizija je bila zavrnjena, ker je tožnica odklonila sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji, čeprav so bili izpolnjeni zakoniti pogoji za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pri tem pravno ni pomembno, da v dogovoru med organizacijama o prevzemu poslov ni bilo omenjeno, da bo druga organizacija prevzela delavko v delovno razmerje in ji ni ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, saj tožnica ni hotela skleniti delovnega razmerja v drugi organizaciji.
Zamudne obresti od denarne odškodnine za negmotno škodo tečejo od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odškodnina odmerjena.
ZDR (1990) člen 35, 35/11, 36, 36-i. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Revizija je bila zavrnjena, ker ni bilo kršeno materialno pravo. Sindikata v organizaciji ni bilo, zato ni mogel sodelovati v postopku ugotavljanja nepotrebnosti tožničinega dela. Sistemizacija je bila sicer spremenjena na korespondenčni seji, o prenehanju njenega delovnega razmerja pa je sklepal pristojni organ na redni seji ter je bilo prenehanje delovnega razmerja izglasovano na zakonit način. Ker je bilo zaposlenih le pet delavcev, ni bilo treba voditi postopka po 34. in 35. členu ZDR.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ne izpolnjuje pogoja, zahtevanega v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine izpolnil šele po 27.4.1992, ne pa že do 18.10.1991, kot to zahteva odlok.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine izpolnil šele po 30.6.1992, ne pa že do 18.10.1991, kot to zahteva odlok.
Nestrinjanje z sodno odločbo je mogoče uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper sodbo, nikakor pa ne s ponovno tožbo, kar procesno dejanje tožnika z dne 10.6.1993 sicer pomeni. Morebitni nepravilni izid prejšnje odločitve tožniku ne daje zakonite podlage, da ponovno toži v isti stvari.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo - vloga (ugovor) tožene stranke
Prihod očeta povzročitelja škode, ki je prav tako tožen (solidarno s sinom) na sodišče in njegovo pojasnilo razpravljajočem sodniku, da se sin naroka ne more udeležiti zaradi bolezni, mora sodnik uradno zaznamovati.
Takšen uradni zaznamek bi imel naravo vloge po 3. točki 1. odstavka 332. člena ZPP, zaradi katere ne bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Če tega sodnik ob prihodu drugega toženca ni storil, je pa to ugotovil v zapisniku na naroku, tožena stranka ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, če bi sodnik ravnal pravilno.