ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, na katerem temelji izvršba, slabe gmotne razmere dolžnika pa tudi niso upoštevne.
Sodbe, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se ne sme izpodbijati iz razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Obdolženec je sprejel od oškodovanca določen znesek za nakup lepila, ki bi ga potreboval pri dogovoru, da mu postavi v stanovanje keramične ploščice, kasneje pa tega dogovora ni izpolnil. Oprostilno sodbo, ki v dvomu obdolženca oprošča s tem, ker ni ugotovilo, da bi imel goljufiv namen že od vsega začetka, izpodbija javni tožilec, ki nakazuje na določene neskladnosti, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj za oceno, da bi imel obdolženec že od vsega začetka namen oškodovanca ogoljufati za znesek 5.000,00 tolarjev.
ZIP člen 265, 265/1, 266, 266/1-4, 265, 265/1, 266, 266/1-4.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
Sodišče lahko ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve samo, če ugotovi, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji oziroma opustitvami onemogočiti oziroma znatno otežkočiti izterjavo. Za tako ugotovitev pa ne zadošča samo okoliščina, da je dolžnik prezadolžen oziroma trajneje nelikviden.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20050
ZKP člen 191, 191/2-1, 191, 191/2-1. KZS člen 168, 168/3, 168, 168/3.
pripor - begosumnost - rop
Pri beguncu iz BiH, ki je obtožen kaznivega dejanja po členu 168/III KZS - ropa v skupini, je še zaradi visoko zagrožene kazni najmanj 5 let podana bojazen, da bi na prostosti pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku.
Število kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obdolženec, način in okoliščine, v katerih naj bi jih izvršil, kot tudi podatki o njegovem prejšnjem življenju (obdolženec je že bil obsojen zaradi enakovrstnih kaznivih dejanj) so tiste posebne okoliščine, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja.
neupravičena uporaba - zadrževanje denarja - družbena pravna oseba po KZS - društvo
Samo neupravičeno zadrževanje denarja za storitev kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 143. členu KZS ne zadošča. Potrebno je, da storilec denar zaupan mu v zvezi z njegovim delom pri družbeno pravni osebi tudi uporabi.
Za sklep, da sta obtoženca, sicer tuja državljana, ki sta po položitvi varščine z vednostjo in dovoljenjem sodišča, potem ko sta podala obljubo po 186. členu ZKP izpuščena iz pripora odšla v svojo državo, pobegnila, zadošča že, če se enkrat v redu povabljena nista odzvala vabilu na glavno obravnavo in svoje odsotnosti nista opravičila.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20033
ZKP člen 191, 191/2-3, 191, 191/2-3. KZS člen 104, 104/2, 104, 104/2.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pripor - ponovitvena nevarnost
Dejstvo, da je obtoženec, ki je bil že obsojen zaradi spolnega napada na svojo starejšo hčerko, kmalu po prestani kazni storil dejanje na škodo mlajše hčerke, kaže na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zahtevek za vrnitev premičnih stvari - hramba stvari pri tretji osebi
Tožeča stranka je predlagala, da se z začasno odredbo toženi stranki naloži vrnitev s tožbo zahtevanih premičnih stvari oziroma hramba teh stvari pri tretji osebi. Začasna odredba je bila v obsegu, kolikor je bilo z njo odločeno o zahtevi za vrnitev stvari, pravilno zavrnjena, ker z začasno odredbo ni mogoče meritorno odločati o zahtevku.
Sodišče pa bo moralo o utemeljenosti predloga za hrambo stvari odločiti, ker v tem delu ne gre za izpolnitev zahtevka.
Tožeča stranka na ugovor tožene stranke, da tožeča stranka storitev ni opravila, ni predložila drugih dokazov kot fakture in pogodbi o opravljanju storitev, zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve.
ZTLR člen 49, 49/2, 54, 49, 49/2, 54. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 2, 2/1.
meje postavljenega zahtevka - priposestvovanje stvarne služnosti
Tožbeni zahtevek za ugotovitev pridobitve služnostne pravice voženj z vsemi prometnimi sredstvi pokriva tudi služnostno pravico voženj z določenimi posameznimi (manjšimi) prevoznimi sredstvi, pa tudi služnostno pravico voženj le za določen letni čas.
Zvišanje na prvi stopnji izrečene kazni je utemeljeno z ugotovitvijo, da je kot obteževalno okoliščino bolj upoštevati, da je bil storilec doslej zaradi vožnje v vinjenem stanju že kaznovan od sodnika za prekrške.
Pogodba o poravnavi, ki zajema tudi bodočo škodo zaradi izgube zaslužka, ni nična, če je oškodovancu že ob sklepanju take pogodbe znano, da zaradi invalidnosti ne bo zmožen za delo; če je ničen ta del pogodbe, je nična celotna poravnava.
Toženec brani tožniku dostop na sporne nepremičnine in uživanje le-teh. Tožnik je parcelo, katere izključni lastnik je, oddal v zakup. Ker toženec tožniku preprečuje, da bi solastni del predmetnih travnikov oddal v zakup, tožencu nastaja škoda v višini zakupnine, ki bi jo sicer prejemal. Zato je tožnik upravičen do zakupnine v višini, kot jo je izračunal izvedenec kmetijske stroke.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/4, 230, 230/1, 230/4.
dokazovanje - javna listina
Potrdilo o državljanstvu, ki ga izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, dokazuje resničnost tistega, kar se potrjuje. Tako je tudi v zemljiškoknjižnem postopku, vendar le, če je predloženo v izvirniku ali v prepisu na katerem je organ, ki je izdal potrdilo, potrdil, da se sklada z izvirnikom, zato fotokopija izvirnika nima take dokazne moči, če na njej ni potrdila organa, ki je izdal potrdilo, da se sklada z izvirnikom.