S tem, ko je obdolženec dejal zasebni tožilki: "Mi pa vemo kako ste kupili stanovanje" in da ga on (obdolženec) ni tako kupil, še ni storil kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po I. odstavku 108. čl. KZS, ker s tem še ni trdil o zasebni tožilki ničesar konkretnega, kar bi lahko škodovalo njeni časti in dobremu imenu.
Določba 26. člena Zakona o blagovnem prometu ne sankcionira špekulativnega ravnanja prodajalca, ampak zgolj zagotavlja enak položaj obeh pogodbenih strank, da ne bo zaradi vnaprejšnjega plačila kupnine prodajalec brezplačno uporabljal kupčevega denarja.
S pritožbo ni mogoče uspešno uveljavljati napak glede volje strank pri sklepanju pogodbe, če ni sporno, da je že pred vložitvijo tožbe, s katero se zahteva razveljavitev pogodbe, potekel rok treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
Dolžniku ni uspelo dokazati, da je z materjo mld. upnika sklenil sporazum, da se preživnina za mld. upnika v času dolžnikove bolezni zniža. Iz potrdila, ki ga prilaga in ki ga je mati mld. upnika potrdila s podpisom, izhaja le, da je od dolžnika prejela znesek 52.000,00 SIT.
ZPP (1977) člen 250, 250. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
negmotna škoda - denarna odškodnina - obseg škode - dejansko stanje - izvedenec
Za presojo stopnje bolečin in njihovega trajanja ter drugih okoliščin primera, ki se tičejo vprašanj iz področja medicine, sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, zato je podan razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče zavrne dokaz z zaslišanjem izvedenca medicinske stroke in o spornih dejstvih razsodi le na podlagi dokumentacije o zdravljenju oškodovanca in tega kar je povedal kot stranka.
razveza - skupno premoženje - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Stvar toženca je, da dokaže, da je k pridobitvi skupnega premoženja prispeval več kot tožnica ob dejstvu, da tožnica s tožbo uveljavlja delež v višini, kot ji pripada po zakonski domnevi.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - nezakonita vselitev
Če se ni bila sklenjena najemna pogodba, je treba vprašanje, ali je toženec nezakonito vseljen, presojati po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih.
Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.
Če je plačilo opravljeno preko pošte kot vmesne osebe, je odločilno, ali je bilo plačilo po pošti dogovorjeno ali ne. Če je bil tak način plačila dogovorjen se šteje, da pošta ravna v korist upnika in je plačilo opravljeno, ko pošta znesek prejme. Če pa ni dogovorjen način plačila po pošti pa se šteje izpolnitev za opravljeno šele, ko upnik znesek prejme.
Ugotoviti je treba dejansko pridobljeno protipravno premoženjsko korist, v obrazložitvi sodbe pa navesti izračun in druge razloge o tem, kako je bila ugotovljena dejansko pridobljena premoženjska korist.
Zagovor obtoženca je treba kritično oceniti, neživljenjski in izkustveno neverjeten zagovor ni sprejemljiv. Neverjeten in neživljenjski je zagovor, ko storilka trdi, da ne ve, kako se je znašel v trgovini brezrokavnik med njeno torbo, ki jo je nosila pod roko ter plaščem, od koder ga je storilka potegnila potem, ko je pri izhodu zapiskala signalna naprava.
Če sta stranki namesto dogovorjene prodajne pogodbe zapisali prodajno pogodbo z nižjo kupnino, za ostanek pa sklenili posojilno pogodbo, gre za simulirani pogodbi. Če prikrivata prodajno pogodbo, s katero sta se stranki dogovorili za višjo kupnino, je veljavnost te (disimulirane) pogodbe odvisna od tega, ali ta izpolnjuje pogoje za veljavnost. Ker je šlo za prodajo nepremičnine, je odločilno, ali je bila pretežno realizirana.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Šele, če tega ni mogoče ugotoviti, jo je razlagati v dvomu tako, kot je ugodneje za zakonitega dediča.
ZOR člen 173, 174/1, 177/3, 200/1, 173, 174/1, 177/3, 200/1.
soodgovornost oškodovanca - odškodnina za primarni strah
Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti izven naselja ob desnem robu vozišča v smeri hoje je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel v trčenju z osebnim avtomobilom. Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, kadar je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
poseg v lastninsko pravico - prepoved posega - odškodnina
Tožnik, ki ne dokaže lastninske pravice na nepremičnini, ne more zahtevati odškodnine zaradi neuporabe in posegov v nepremičnino, prav tako pa ne more zahtevati prepoved posegov in opustitev vožnje. Pogoj za uveljavljanje takih zahtevkov je, da se dokaže lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.