poseg v lastninsko pravico - prepoved posega - odškodnina
Tožnik, ki ne dokaže lastninske pravice na nepremičnini, ne more zahtevati odškodnine zaradi neuporabe in posegov v nepremičnino, prav tako pa ne more zahtevati prepoved posegov in opustitev vožnje. Pogoj za uveljavljanje takih zahtevkov je, da se dokaže lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
V primeru, da je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo, je potrebno priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu. Fotokopija v takem primeru ne zadostuje. V primeru, da upnik ne zadosti zgoraj navedenim pogojem, ga mora sodišče prve stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava pozvati, da to stori v določenem roku, sicer v nasprotnem primeru izvršilni predlog zavrne.
Če je toženka sprejemala denar, ne da bi sklenila družbeno pogodbo ali najemno pogodbo ali kako drugo pogodbo, ga mora vrniti, sicer bi bila neupravičeno obogatena.
litispendenca - postopek pred domačim in tujim sodiščem
Tudi v primeru, ko se ugotavlja, ali je domače ali tuje sodišče prej začelo s postopkom, se za začetek pravde pred domačim sodiščem šteje dan vročitve tožbe tožencu.
Domneva alkoholiziranosti zavarovanca po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti olajšuje dokazno breme zavarovalnice, v katere korist gre ta domneva. Zavarovalnici zato ni treba dokazovati domnevanega dejstva (alkoholiziranost zavarovanca), stvar nasprotne stranke pa je, da dokaže dejstva iz katerih izhaja neresničnost domneve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00206
ZKP člen 438, 438/1, 438, 438/1. KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
sprememba blanketne določbe - retroaktivni učinek - pogoji in kriteriji
Ni samo na sebi umevno, da je vsakič, ko pride do spremembe blanketne določbe obdolžencu v prid in do dekriminacije očitanega dejanja, potrebno uporabiti milejši kazenski zakon. Odločilnega pomena pri presoji, ali taka blanketna določba učinkuje retroaktivno ali ne, je, ali je s to spremembo vsebine blanketnega kazenskega zakona prišlo tudi do spremembe pravnega dojemanja družbene nevarnosti konkretno obravnavanega kaznivega dejanja.
Ni mogoče šteti, da bi bilo dejanje povzročeno iz malomarnosti, če oškodovanec pove, da ga je storilec udaril z močnim udarcem s pestjo v predel očesa in če izvedenec okulist pove, da je poškodba lahko nastala pri močnem direktnem udarcu v predel očesa.
vrnitev stvari v naravi - ničnost pravnega posla - razpolaganje z nepremičnino - vrnitev nepremičnine
Določilo 88. člena Zakona o denacionalizaciji o prepovedi razpolaganja ne pride v poštev v primeru, ko je nacionalizirana nepremičnina iz družbenega premoženja prešla v zasebno last fizičnih ali civilnih pravnih oseb na podlagi veljavnega pravnega posla že pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji. Tedaj ni mogoča vrnitev v last in posest, ampak gre denacionalizacijskemu upravičencu le odškodnina.
Tožbe s pomanjkljivim tožbenim zahtevkom, ki pri zahtevi za ugotovitev izključne lastninske pravice na stavbi ne zajema tudi zemljišča pod stavbo oziroma funkcionalnega zemljišča, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
Ni nujno, da je zaradi storilčevega ravnanja že nastala premoženjska škoda, pač pa zadostuje, da je bila zaradi ravnanja storilca konkretno povzročena nevarnost za premoženje večje vrednosti.
Če ima toženka nekoliko višje dohodke od tožnika, sta njena delo in vzgojna skrb lahko kompenzirana z njenimi večjimi dohodki. V tem primeru se preživninska obveznost deli na enaka dela.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZIP člen 42, 235, 42, 235.
meje opravljanja izvršbe
Izvršba se opravlja v mejah, določenih v sklepu o izvršbi. Če se izvršba opravlja po že pravnomočnem sklepu o izvršbi, pravnomočnost veže stranke in sodišče. V fazi opravljanja izvršbe sodišče zato ne more spremeniti mej izvršbe, o katerih je bilo pravnomočno odločeno v predhodni fazi, to je v fazi dovolitve izvršbe.
Šteje se, da je kaznivo dejanje dokazano, čeprav ga obdolženec zanika, če sta oškodovanca in tudi dve priči potrdili, da je dogodek potekal tako, kot je bilo opisano v zasebni tožbi.
Ogrožanje miru občanov kot posledica kaznivega dejanja po čl. 222 KZS, pri katerem je bil en oškodovanec celo lahko telesno poškodovan, je podano tudi takrat, če je bilo dejanje nasilniškega obnašanja storjeno na samotnem kraju. Ni potrebno, da so vznemirjene tudi druge osebe, pač pa zadostuje, da je vznemirjena oseba, ki je bila žrtev nasilniškega obnašanja storilcev.
ZPP (1977) člen 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1. ZIP člen 14, 54, 54/1, 14, 54, 54/1.
privatni izvedenec - sporna dejstva - napotitev na pravdo
Izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.
ZDEN člen 4, 5, 44, 44/1, 44/2, 4, 5, 44, 44/1, 44/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1, 2, 1, 2.
neodplačno podržavljeno premoženje - vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine se sicer upošteva njena sedanja vrednost, vendar po njenem stanju v času podržavljenja, dasiravno je zdaj spremenjena njena namembnost v primerjavi s takratnim stanjem.
ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5.
razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Posledica razveze pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti to, kar je na podlagi pogodbe prejela. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Obe stranki sta dolžni sočasno izpolniti svojo obveznost. Stranka, ki vrača denar pa mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.
Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe).