časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - nezakonita vselitev
Če se ni bila sklenjena najemna pogodba, je treba vprašanje, ali je toženec nezakonito vseljen, presojati po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih.
Gre za nedopustno ravnanje, če so toženci samovoljno opravili dejanje, ki bi ga moral po sporazumu opraviti tožnik, vendar svoje dogovorjene obveznosti ni prostovoljno izpolnil.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZGD člen 407, 408, 408/1, 407, 408, 408/1.
varstvo lastninske pravice
Tožnik mora izkazati lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da je ta stvar v dejanski oblasti toženca. V lastninski tožbi se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je družbenik v d.o.o., ki je lastnica stvari, katere vrnitev se zahteva.
Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20086
ZKP člen 387, 387/1, 387, 387/1. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
sprememba kazenske sankcije - razžalitev
V pogojni obsodbi zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 106. člena KZS je bila kazen zapora 2 mesecev nadomeščena z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
Po členu 7/V Zakona o sodnih taksah mora sodišče pri izračunu takse uporabiti vrednost točke, ki je veljala ob nastanku taksne obveznosti, če pa taksni obvezanec takrat ne plača takse, uporabi sodišče vrednost točke v času taksnega opomina in v primeru prisilne izterjave vrednost točke v času te izterjave.
Ker se po členu 374 ZPP odločba ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, je treba v takem primeru pritožbo zavrniti.
ZIP člen 26, 26/1, 225, 225/5, 26, 26/1, 225, 225/5.
nenadomestno dejanje - denarna kazen - narok
V primeru, da dolžnik trdi, da je opustil dejanje, ki je predmet izvršbe je smotrno, da sodišče razpiše naroke. Višina izrečenih in zagroženih denarnih kazni ne sme presegati desetkratnega zneska prve izrečene kazni.
Če upnik predlaga nasprotno izvršbo, mora sodišče najprej odločati o tem, ali ima zoper dolžnika pravico uveljavljati terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. Tak kondemnatoren sklep bi bil po tem, ko bi postal izvršljiv, izvršilni naslov za nasprotno izvršbo v ožjem pomenu besede.
Če sta stranki namesto dogovorjene prodajne pogodbe zapisali prodajno pogodbo z nižjo kupnino, za ostanek pa sklenili posojilno pogodbo, gre za simulirani pogodbi. Če prikrivata prodajno pogodbo, s katero sta se stranki dogovorili za višjo kupnino, je veljavnost te (disimulirane) pogodbe odvisna od tega, ali ta izpolnjuje pogoje za veljavnost. Ker je šlo za prodajo nepremičnine, je odločilno, ali je bila pretežno realizirana.
Preden sodišče zavrne kot neverodostojno pričo, ki obremenjuje obtoženca, mora vsestransko preizkusiti, ali je izpovedba priče sprejemljiva ali ne, njeno izpovedbo je treba pretehtati tudi obenem z drugimi dokazi. Zgolj okoliščina, da je pričina hči sošolka oškodovanke, še ne more biti razlog za zavrnitev pričevanja.
zasebna tožba - umik zasebne tožbe - pravilno vabljeni zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo
Glede na določbo 1. odstavka 58. člena ZKP je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da zasebni tožilec, ki je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo in se je ni udeležil, ni zainteresiran za nadaljevanje kazenskega postopka in je na podlagi zakonske domneve o umiku zasebne tožbe kazenski postopek upravičeno ustavilo.
Po vloženem obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP izločilo dve izjavi obdolženke, ki jih je v zvezi s tem dejanjem podala organom za notranje zadeve. Obdolženka se zoper sklep o izločitvi izjav pritožuje, ker očitno meni, da je prikrajšana v kakšni svoji pravici, ker v obrazložitvi sklepa ni dovolj jasno povedano, kakšen je smisel takšne izločitve. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in obdolženki obširneje pojasnilo pomen izločitve takšnih uradnih zaznamkov.
neoddeljen del solastne parcele - predmet dedovanja
To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.
Ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Imetnik tekočega računa, ki ne ve kdaj in kje so mu bili ukradeni čekovni blanketi, predloženi v izkup s strani neznanega neupravičenega trasanta s ponarejenim podpisom resničnega imetnika tekočega računa, dalje ki čekovnih blanketov ne hrani ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice in ki tatvine ne prijavi policiji, temveč o tem obvesti le banko skoraj mesec dni po tem, ko so bili ponarejeni čekovni blanketi vnovčeni, odgovarja banki za nastalo škodo, ki jo je ta brez krivde pretrpela pri izpolnjevanju naročila, saj k nastali ji škodi sama ne le ni prispevala, temveč je tudi ob največji možni skrbnosti ni mogla niti preprečiti.