Ali lahko stranka, ki je prejela aro, to obdrži, ali pa je dolžna vrniti dvojno aro, je odvisno od vprašanja, katera stranka je odgovorna za neizpolnitev pogodbe.
Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.
Če upnik predlaga nasprotno izvršbo, mora sodišče najprej odločati o tem, ali ima zoper dolžnika pravico uveljavljati terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. Tak kondemnatoren sklep bi bil po tem, ko bi postal izvršljiv, izvršilni naslov za nasprotno izvršbo v ožjem pomenu besede.
Če sta stranki namesto dogovorjene prodajne pogodbe zapisali prodajno pogodbo z nižjo kupnino, za ostanek pa sklenili posojilno pogodbo, gre za simulirani pogodbi. Če prikrivata prodajno pogodbo, s katero sta se stranki dogovorili za višjo kupnino, je veljavnost te (disimulirane) pogodbe odvisna od tega, ali ta izpolnjuje pogoje za veljavnost. Ker je šlo za prodajo nepremičnine, je odločilno, ali je bila pretežno realizirana.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Šele, če tega ni mogoče ugotoviti, jo je razlagati v dvomu tako, kot je ugodneje za zakonitega dediča.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da spada v zapuščino, sodišče brez nove zapuščinske obravnave razdeli to premoženje z novim sklepom, ki ga izda na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
ZIP člen 26, 26/1, 225, 225/5, 26, 26/1, 225, 225/5.
nenadomestno dejanje - denarna kazen - narok
V primeru, da dolžnik trdi, da je opustil dejanje, ki je predmet izvršbe je smotrno, da sodišče razpiše naroke. Višina izrečenih in zagroženih denarnih kazni ne sme presegati desetkratnega zneska prve izrečene kazni.
poseg v lastninsko pravico - prepoved posega - odškodnina
Tožnik, ki ne dokaže lastninske pravice na nepremičnini, ne more zahtevati odškodnine zaradi neuporabe in posegov v nepremičnino, prav tako pa ne more zahtevati prepoved posegov in opustitev vožnje. Pogoj za uveljavljanje takih zahtevkov je, da se dokaže lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Ni mogoče šteti, da bi bilo dejanje povzročeno iz malomarnosti, če oškodovanec pove, da ga je storilec udaril z močnim udarcem s pestjo v predel očesa in če izvedenec okulist pove, da je poškodba lahko nastala pri močnem direktnem udarcu v predel očesa.
ZOR člen 173, 174/1, 177/3, 200/1, 173, 174/1, 177/3, 200/1.
soodgovornost oškodovanca - odškodnina za primarni strah
Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti izven naselja ob desnem robu vozišča v smeri hoje je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel v trčenju z osebnim avtomobilom. Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, kadar je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe).
KZS člen 186, 186/1, 186, 186/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/2, 4, 4/2, 8, 8/2.
kršitev kazenskega zakona - retroaktivna uporaba milejšega zakona - neznatna družbena nevarnost - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, ker obdolženca ni oprostilo obtožbe bodisi z uporabo milejšega predpisa na podlagi določbe 2. odstavka 4. člena KZ SFRJ ali ker njegovega ravnanja ni ocenilo kot dejanje neznatne družbene nevarnosti (2. odstavek 8. člena KZ SFRJ).
Ustavno in zakonsko načelo o retroaktivni uporabi milejšega zakona se uporablja le v primeru, ko gre za spremembo kazenskih predpisov, v tem primeru pa se določba 1. odstavka 186. člena KZ RS, na podlagi katere je bil obdolženec spoznan za krivega, ni spremenila. Citirana kazenska določba tudi ni blanketna določba. Podlaga za določitev protipravnosti kot enega od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni prejšnji zakon o davkih občanov, pač pa obdolženčevo poseganje v listine (račune), ki bi bilo nepooblaščeno oziroma protipravno tudi v primeru, če obdolženec računov ne bi bil dolžan predložiti upravi za družbene prihodke v registracijo. Glede na to, da se je obdolženec na opisan način izmikal plačevanju davkov, njegovega premišljenega in motiviranega dejanja tudi ni mogoče označiti kot dejanja neznatne družbene nevarnosti, kljub obdolženčevi nekaznovanosti, priznanju in časovni odmaknjenosti kaznivih dejanj. Zato je bila pritožba zagovornice zavrnjena kot neutemeljena.
Obdolženec je 14 letno hčerko v zvezi s šolskim uspehom pri kosilu porezal z nožem večkrat po licu in ji prizadejal lahko telesno poškodbo brez trajnih posledic. Javni tožilec izpodbija pogojno obsodbo, pritožba pa je zavrnjena z oceno, da ni izkazano, da bi sicer bilo v tej družini potrebno posredovanje socialnih služb, da gre za relativno urejenost družine, obdolženčeva agresivnost in prejšnje obsodbe oziroma odločbe sodnika za prekrške pa se nanašajo na nasilniško obnašanje v glavnem po gostilnah. Ugotovljeno je tudi, da sta oba otroka sicer na obdolženca navezana.
Imetnik tekočega računa, ki ne ve kdaj in kje so mu bili ukradeni čekovni blanketi, predloženi v izkup s strani neznanega neupravičenega trasanta s ponarejenim podpisom resničnega imetnika tekočega računa, dalje ki čekovnih blanketov ne hrani ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice in ki tatvine ne prijavi policiji, temveč o tem obvesti le banko skoraj mesec dni po tem, ko so bili ponarejeni čekovni blanketi vnovčeni, odgovarja banki za nastalo škodo, ki jo je ta brez krivde pretrpela pri izpolnjevanju naročila, saj k nastali ji škodi sama ne le ni prispevala, temveč je tudi ob največji možni skrbnosti ni mogla niti preprečiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20131
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Ker iz policijske dokumentacije ne izhaja dovolj jasno, na kakšen način so bili zaseženi predmeti, na podlagi katerih je bilo izdelano strokovno mnenje, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo zaslišati policista, ki je te predmete zasegel.
zasebna tožba - umik zasebne tožbe - pravilno vabljeni zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo
Glede na določbo 1. odstavka 58. člena ZKP je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da zasebni tožilec, ki je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo in se je ni udeležil, ni zainteresiran za nadaljevanje kazenskega postopka in je na podlagi zakonske domneve o umiku zasebne tožbe kazenski postopek upravičeno ustavilo.