kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00206
ZKP člen 438, 438/1, 438, 438/1. KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
sprememba blanketne določbe - retroaktivni učinek - pogoji in kriteriji
Ni samo na sebi umevno, da je vsakič, ko pride do spremembe blanketne določbe obdolžencu v prid in do dekriminacije očitanega dejanja, potrebno uporabiti milejši kazenski zakon. Odločilnega pomena pri presoji, ali taka blanketna določba učinkuje retroaktivno ali ne, je, ali je s to spremembo vsebine blanketnega kazenskega zakona prišlo tudi do spremembe pravnega dojemanja družbene nevarnosti konkretno obravnavanega kaznivega dejanja.
V primeru, da je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo, je potrebno priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu. Fotokopija v takem primeru ne zadostuje. V primeru, da upnik ne zadosti zgoraj navedenim pogojem, ga mora sodišče prve stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava pozvati, da to stori v določenem roku, sicer v nasprotnem primeru izvršilni predlog zavrne.
Ugotoviti je treba dejansko pridobljeno protipravno premoženjsko korist, v obrazložitvi sodbe pa navesti izračun in druge razloge o tem, kako je bila ugotovljena dejansko pridobljena premoženjska korist.
Ni mogoče šteti, da bi bilo dejanje povzročeno iz malomarnosti, če oškodovanec pove, da ga je storilec udaril z močnim udarcem s pestjo v predel očesa in če izvedenec okulist pove, da je poškodba lahko nastala pri močnem direktnem udarcu v predel očesa.
ZIP člen 26, 26/1, 225, 225/5, 26, 26/1, 225, 225/5.
nenadomestno dejanje - denarna kazen - narok
V primeru, da dolžnik trdi, da je opustil dejanje, ki je predmet izvršbe je smotrno, da sodišče razpiše naroke. Višina izrečenih in zagroženih denarnih kazni ne sme presegati desetkratnega zneska prve izrečene kazni.
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - nezakonita vselitev
Če se ni bila sklenjena najemna pogodba, je treba vprašanje, ali je toženec nezakonito vseljen, presojati po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20086
ZKP člen 387, 387/1, 387, 387/1. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
sprememba kazenske sankcije - razžalitev
V pogojni obsodbi zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 106. člena KZS je bila kazen zapora 2 mesecev nadomeščena z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
Preden sodišče zavrne kot neverodostojno pričo, ki obremenjuje obtoženca, mora vsestransko preizkusiti, ali je izpovedba priče sprejemljiva ali ne, njeno izpovedbo je treba pretehtati tudi obenem z drugimi dokazi. Zgolj okoliščina, da je pričina hči sošolka oškodovanke, še ne more biti razlog za zavrnitev pričevanja.
Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.
Če je plačilo opravljeno preko pošte kot vmesne osebe, je odločilno, ali je bilo plačilo po pošti dogovorjeno ali ne. Če je bil tak način plačila dogovorjen se šteje, da pošta ravna v korist upnika in je plačilo opravljeno, ko pošta znesek prejme. Če pa ni dogovorjen način plačila po pošti pa se šteje izpolnitev za opravljeno šele, ko upnik znesek prejme.
neoddeljen del solastne parcele - predmet dedovanja
To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odškodninska obveznost - vzročna zveza
Če oškodovanec s svojim vozilom brez razloga nenadoma zapelje na vozni pas, namenjen za vozila iz nasprotne smeri, na katerem pride do trčenja z nasproti vozečim avtomobilom zavarovanca tožene stranke, je vzrok za nesrečo izključno v vožnji oškodovanca, neodvisno od večje ali manjše oddaljenosti vozila zavarovanca tožene stranke od roba cestišča.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20131
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Ker iz policijske dokumentacije ne izhaja dovolj jasno, na kakšen način so bili zaseženi predmeti, na podlagi katerih je bilo izdelano strokovno mnenje, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo zaslišati policista, ki je te predmete zasegel.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20274
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Obdolženec je na gozdni parceli požagal vrhove 16 dreves in s tem naredil za 15.419,00 SIT škode lastniku parcele. Na pritožbo obdolženca je sodba razveljavljena, ker ni ocene o obdolženčevem zatrjevanju, da je požagal vrhove dreves na svoji parceli. Šlo naj bi za usten dogovor med očetoma obdolženca in oškodovanca iz leta 1934 glede spremembe meje v zvezi s potjo, ki je bila dogovorno postavljena v korist obeh.