ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZGD člen 407, 408, 408/1, 407, 408, 408/1.
varstvo lastninske pravice
Tožnik mora izkazati lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da je ta stvar v dejanski oblasti toženca. V lastninski tožbi se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je družbenik v d.o.o., ki je lastnica stvari, katere vrnitev se zahteva.
Če sta stranki namesto dogovorjene prodajne pogodbe zapisali prodajno pogodbo z nižjo kupnino, za ostanek pa sklenili posojilno pogodbo, gre za simulirani pogodbi. Če prikrivata prodajno pogodbo, s katero sta se stranki dogovorili za višjo kupnino, je veljavnost te (disimulirane) pogodbe odvisna od tega, ali ta izpolnjuje pogoje za veljavnost. Ker je šlo za prodajo nepremičnine, je odločilno, ali je bila pretežno realizirana.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Šele, če tega ni mogoče ugotoviti, jo je razlagati v dvomu tako, kot je ugodneje za zakonitega dediča.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20086
ZKP člen 387, 387/1, 387, 387/1. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
sprememba kazenske sankcije - razžalitev
V pogojni obsodbi zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 106. člena KZS je bila kazen zapora 2 mesecev nadomeščena z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
ZOR člen 173, 174/1, 177/3, 200/1, 173, 174/1, 177/3, 200/1.
soodgovornost oškodovanca - odškodnina za primarni strah
Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti izven naselja ob desnem robu vozišča v smeri hoje je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel v trčenju z osebnim avtomobilom. Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, kadar je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe).
poseg v lastninsko pravico - prepoved posega - odškodnina
Tožnik, ki ne dokaže lastninske pravice na nepremičnini, ne more zahtevati odškodnine zaradi neuporabe in posegov v nepremičnino, prav tako pa ne more zahtevati prepoved posegov in opustitev vožnje. Pogoj za uveljavljanje takih zahtevkov je, da se dokaže lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Gre za nedopustno ravnanje, če so toženci samovoljno opravili dejanje, ki bi ga moral po sporazumu opraviti tožnik, vendar svoje dogovorjene obveznosti ni prostovoljno izpolnil.
Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.
Preden sodišče zavrne kot neverodostojno pričo, ki obremenjuje obtoženca, mora vsestransko preizkusiti, ali je izpovedba priče sprejemljiva ali ne, njeno izpovedbo je treba pretehtati tudi obenem z drugimi dokazi. Zgolj okoliščina, da je pričina hči sošolka oškodovanke, še ne more biti razlog za zavrnitev pričevanja.
Ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
KZS člen 170, 170/1, 170, 170/1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odvzem motornega vozila - odmera kazni
Pri odmeri kazni sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo, da je obtoženec po storitvi dejanja spremenil način življenja, ustvaril si je družino, dobil otroka, se zaposlil in ni več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato kazen znižalo.
neoddeljen del solastne parcele - predmet dedovanja
To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.
Imetnik tekočega računa, ki ne ve kdaj in kje so mu bili ukradeni čekovni blanketi, predloženi v izkup s strani neznanega neupravičenega trasanta s ponarejenim podpisom resničnega imetnika tekočega računa, dalje ki čekovnih blanketov ne hrani ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice in ki tatvine ne prijavi policiji, temveč o tem obvesti le banko skoraj mesec dni po tem, ko so bili ponarejeni čekovni blanketi vnovčeni, odgovarja banki za nastalo škodo, ki jo je ta brez krivde pretrpela pri izpolnjevanju naročila, saj k nastali ji škodi sama ne le ni prispevala, temveč je tudi ob največji možni skrbnosti ni mogla niti preprečiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20131
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Ker iz policijske dokumentacije ne izhaja dovolj jasno, na kakšen način so bili zaseženi predmeti, na podlagi katerih je bilo izdelano strokovno mnenje, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo zaslišati policista, ki je te predmete zasegel.