Imetnik tekočega računa, ki ne ve kdaj in kje so mu bili ukradeni čekovni blanketi, predloženi v izkup s strani neznanega neupravičenega trasanta s ponarejenim podpisom resničnega imetnika tekočega računa, dalje ki čekovnih blanketov ne hrani ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice in ki tatvine ne prijavi policiji, temveč o tem obvesti le banko skoraj mesec dni po tem, ko so bili ponarejeni čekovni blanketi vnovčeni, odgovarja banki za nastalo škodo, ki jo je ta brez krivde pretrpela pri izpolnjevanju naročila, saj k nastali ji škodi sama ne le ni prispevala, temveč je tudi ob največji možni skrbnosti ni mogla niti preprečiti.
ZOR člen 454, 454/1, 759, 759/2, 454, 454/1, 759, 759/2.
prodajna pogodba - naročilo
Pogodba o prodaji starega avtomobila in dobavi novega ustvarja pogodbeno razmerje le med pogodbenima strankama, ne pa tudi med prodajalcem starega avtomobila in prevzemnikom naročila, ki je realiziral prodajo starega avtomobila po naročilu kupca starega avtomobila oziroma prodajalcu novega.
KZS člen 170, 170/1, 170, 170/1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odvzem motornega vozila - odmera kazni
Pri odmeri kazni sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo, da je obtoženec po storitvi dejanja spremenil način življenja, ustvaril si je družino, dobil otroka, se zaposlil in ni več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato kazen znižalo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni naslov, izdan po tožbi zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti
Sklep sodišča, ki prepoveduje tožencu (kasneje dolžniku) določeno konkretno motilno dejanje, poleg tega pa prepoveduje še podobna motitvena dejanja, je izvršilni naslov za novo izvršbo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20274
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Obdolženec je na gozdni parceli požagal vrhove 16 dreves in s tem naredil za 15.419,00 SIT škode lastniku parcele. Na pritožbo obdolženca je sodba razveljavljena, ker ni ocene o obdolženčevem zatrjevanju, da je požagal vrhove dreves na svoji parceli. Šlo naj bi za usten dogovor med očetoma obdolženca in oškodovanca iz leta 1934 glede spremembe meje v zvezi s potjo, ki je bila dogovorno postavljena v korist obeh.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20131
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Ker iz policijske dokumentacije ne izhaja dovolj jasno, na kakšen način so bili zaseženi predmeti, na podlagi katerih je bilo izdelano strokovno mnenje, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo zaslišati policista, ki je te predmete zasegel.
Obdolženec je 14 letno hčerko v zvezi s šolskim uspehom pri kosilu porezal z nožem večkrat po licu in ji prizadejal lahko telesno poškodbo brez trajnih posledic. Javni tožilec izpodbija pogojno obsodbo, pritožba pa je zavrnjena z oceno, da ni izkazano, da bi sicer bilo v tej družini potrebno posredovanje socialnih služb, da gre za relativno urejenost družine, obdolženčeva agresivnost in prejšnje obsodbe oziroma odločbe sodnika za prekrške pa se nanašajo na nasilniško obnašanje v glavnem po gostilnah. Ugotovljeno je tudi, da sta oba otroka sicer na obdolženca navezana.
KZS člen 170/1, 170/3, 176, 176/3, 170/1, 170/3, 176, 176/3.
odvzem motornega vozila - prikrivanje
Obtoženca kot sostorilca sta po predhodnem dogovoru in medsebojno določeni vlogi od neznanega prevzemnika prevzela ukradeno vozilo, za katerega sta vedela, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem tatvine in ga odpeljala v namembni kraj, kjer sta bila s strani policistov slučajno zasačena. Zagovornika v pritožbi izpodbijata zavest obeh storilcev o tem, da bi vedela, da gre za ukraden avto in da bi sploh medsebojno dogovorno sodelovala. Sodišče prve stopnje je njune zagovore pravilno ocenilo kot nesprejemljive, sodišče druge stopnje pa je v krivdi takšno sodbo potrdilo, znižalo pa je kazen enemu od obtožencev, ker je ocenilo, da je drugi obtoženec bil že prej obsojen zaradi kaznivih dejanj podobnega značaja in da je imel kot sostorilec večjo vlogo kot drugi obtoženec. Pritožbenim pomislekom obramb, da naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka v smislu 11. točke člena 364/1 ZKP ni sledilo, ker takih kršitev ni našlo.
Po vloženem obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP izločilo dve izjavi obdolženke, ki jih je v zvezi s tem dejanjem podala organom za notranje zadeve. Obdolženka se zoper sklep o izločitvi izjav pritožuje, ker očitno meni, da je prikrajšana v kakšni svoji pravici, ker v obrazložitvi sklepa ni dovolj jasno povedano, kakšen je smisel takšne izločitve. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in obdolženki obširneje pojasnilo pomen izločitve takšnih uradnih zaznamkov.
Ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
zasebna tožba - umik zasebne tožbe - pravilno vabljeni zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo
Glede na določbo 1. odstavka 58. člena ZKP je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da zasebni tožilec, ki je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo in se je ni udeležil, ni zainteresiran za nadaljevanje kazenskega postopka in je na podlagi zakonske domneve o umiku zasebne tožbe kazenski postopek upravičeno ustavilo.
stečajni postopek - sklep o glavni razdelitvi stečajne mase - vročitev - pritožba - rok - zavrženje pritožbe
ZPPSL ne določa, da mora biti sklep o glavni razdelitvi stečajne mase poslan kakšni določeni osebi, na primer tujcu. Samo če bi bilo s tem zakonom kaj takega predpisano, bi se za postopek oziroma način vročanja po določbi 12. čl. ZPPSL smiselno uporabljale določbe ZPP o vročanju pisanj.
Obdolženec je bil že dvakrat kaznovan, zoper njega je vložena obtožba zaradi štirih kaznivih dejanj, kar vse so okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja.
ZPPSL člen 90, 99, 99/1, 99/2, 117, 117/2, 117/4, 121, 90, 99, 99/1, 99/2, 117, 117/2, 117/4, 121. ZIP člen 2, 2.
začetek stečajnega postopka
Razmerje med izvršilnim in stečajnim postopkom urejata prvi in drugi odstavek 99. člena ZPPSL.
Prvostopno sodišče je zato pravilno zavrglo izvršilni predlog, saj po I. odstavku 99.člena ZPPSL ni dovoljeno izdati sklepa o dovolitvi izvršbe potem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Izvršilno sodišče pa tudi ni dolžno napotiti upnika na stečaj - to lahko stori upnik po lastni presoji po členu 121 ZPPSL in ga je k prijavi že pozvalo stečajno sodišče v oklicu iz 90. člena cit. zakona.
ZIP člen 14, 38, 38/4. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
poprava vloge - zavrženje predloga za izvršbo - pritožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Upnik je vložil pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato jo je po členu 358 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP treba zavreči.
Izvršilno sodišče vselej na ugovor dolžnika razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe, glede tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo plačilo, pa bo tekel pravdni postopek enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Trditev tožeče stranke, da je pogodba o kratkoročnem kreditu (kredit predstavlja le saldo iz medsebojnega poslovanja pravdnih strank), na podlagi katere je izročila toženi stranki akceptne naloge, nična oziroma izpodbojna, doslej ni verjetno izkazana, zato ni pogojev za začasno odredbo za zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnih nalogov.
Preden je uveden postopek pri sodišču združenega dela, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno redno sodišče, saj je redno sodišče tudi izvršilno sodišče za odločbe sodišč združenega dela.
Obsojenčeva ponudba v pritožbi, da se preživnina za otroke iz razvezanega zakona poplača iz kupnine za njegovo nepremičnino oziroma deleža na njej in iz skupnega premoženja bivših zakoncev, pri čemer obsojenec ni ukrenil ničesar, da bi do prodaje, ki jo je že večkrat obljubil, prišlo, na narekuje ponovnega odlaganja preklica pogojne obsodbe.