Izrek varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov določajo pogoji, navedeni v členu 65 KZ SFRJ, pri čemer je ob ugotovitvi, da je za odpravo nevarnosti potrebno zdravljenje storilca, treba upoštevati tudi njegovo pripravljenost, da se zdravi.
S spremembo zasebne tožbe na glavni obravnavi ni prekršena pravica obrambe, če ni bila glavna obravnava za pripravo obrambe v okviru istega dejanskega stanja, preložena.
Obdolženec, ki je bil nazadnje obsojen pred petimi leti, sicer zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, še ni nujno nevaren, da bi ponavljal kazniva dejanja, če bi bil na prostosti. Zato samo iz tega razloga še ni mogoče uporabiti 3. točke II. odst. 191. čl. ZKP.
Če določila oporoke niso jasna, je treba ugotoviti pravo oporočiteljevo voljo. Med oporočnimi dediči je oporočitelj poleg svojih sinov navedel tudi oba otroka svojega pokojnega sina Draga. Pritožba se protivi odločitvi, da dedujeta enake deleže kot zapustnikovi sinovi, ker da tudi iz oporoke izhaja, da dedujeta oba skupaj očetov delež. Če nastane dvom o oporočiteljevi volji, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča. V primeru spora med dediči pa bo treba zapustnikovo voljo ugotavljati v pravdi.
KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona
Ker je po storitvi kaznivega dejanja igranja na srečo po 1. odstavku 234. čl. KZ RS začel veljati Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, ki tako dejanje ob določenih pogojih opredeljuje le kot prekršek in ne več kot kaznivo dejanje, je sodišče dolžno uporabiti čl. 4/2 KZ SFRJ, ker tako dejanje ni več kaznivo dejanje.
Obsojenčeva ponudba v pritožbi, da se preživnina za otroke iz razvezanega zakona poplača iz kupnine za njegovo nepremičnino oziroma deleža na njej in iz skupnega premoženja bivših zakoncev, pri čemer obsojenec ni ukrenil ničesar, da bi do prodaje, ki jo je že večkrat obljubil, prišlo, na narekuje ponovnega odlaganja preklica pogojne obsodbe.
Če imetnica stanovanjske pravice, ki uveljavlja pravico do odkupa stanovanja, kupuje stanovanje v času, ki ga ima lastnik stanovanja na voljo za odklonitev sklenitve pogodbe, lastnik lahko odkloni sklenitev pogodbe, zato je potrebno razjasniti predvsem ta vprašanja v smislu določil 60. člena ZSR.
Če sodišče ne more zagotoviti navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku iz razlogov, ki so objektivne narave, oziroma ne izvirajo iz obdolženčeve subjektivne sfere, ni podlage za odreditev pripora iz razloga begosumnosti.
ZIP člen 20, 20/1, 20/2, 68, 68/1, 20, 20/1, 20/2, 68, 68/1.
dedni dogovor - izvršilni naslov
Dedni dogovor, povzet v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave, torej je sposoben izvršilni naslov. Nepravilna je ustavitev izvršbe po čl. 68 ZIP, ker upnik ne bi imel izvršilnega naslova.
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker je sodišče prve stopnje kljub temu, da toženec ni prejel vabila na glavno obravnavo, le-to opravilo in izdalo sodbo.
sodba - pritožba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ocenilo, da ti ne dajejo podlage za izrek obsodilne sodbe ter obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo, pri tem pa ni izvedlo vseh predlaganih in razpoložljivih dokazov, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 16, 16/1, 16/2.
dedovanje - obseg zapuščine - vrednost zapuščine - prevzemnik kmetije - izplačilo dednega deleža - rok
Za določitev roka, v katerem je dolžan prevzemnik kmetije izplačati nekaterim dedičem njihove deleže v denarju, je pomembno poleg gospodarskih zmožnosti kmetije in socialnih razmer dedičev tudi dejstvo, da mora prevzemnik zaščitene kmetije poleg deležev v denarju izpolniti tudi z dednim dogovorom prevzete obveznosti do zapustnikove vdove in drugih dedičev.
renta za izgubljeno preživljanje - preživnina - odškodnina
Škoda zaradi izgubljenega preživljanja je v neposrednem izpadu denarnih zneskov, ki jih je umrli dajal otrokom za njihovo preživljanje, zaradi česar v tem primeru ne gre za odločanje o preživnini, temveč za odločanje o odškodnini. Škode ni mogoče ocenjevati na podlagi potreb otroka in razmerja višine osebnega dohodka, ki bi ga dobival umrli, ter pokojnine, ki jo dobiva otrok po umrlem, pač pa je pomembna višina dohodka, ki bi ga umrli prejemal ter koliko od tega bi prispeval otroku, če bi še živel.
Toženec je za opravljena pleskarska in soboslikarska dela izstavil račun in izdelal skico. Tožena stranka se ne more uspešno pritoževati, da je postavljena cena za m2 previsoka, če je med postopkom del opravljenih storitev že plačala po isti ceni za m2, saj je s tem pokazala, da šteje postavljeno ceno za primerno.
Obdolženec, ki se je zaposlil v tujini in od tedaj dalje ne plačuje preživnine za svoja dva otroka kljub temu, da sam priznava, da ima denar, vendar ga ne bo dal na roke zakonite zastopnice, je storil kaznivo dejanje neplačevanja preživnine.
Kupec opravičeno terja dvojno aro od prodajalca, če je le-ta odgovoren za neizpolnitev pogodbe. Kupec ima v tem primeru izbirno pravico po 80/2 čl. ZOR.