Visoka stopnja alkoholiziranosti storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa ne opravičuje ocene, da gre za manj nevarno dejanje in storilca, kot podlaga za izrek pogojne obsodbe.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Po samem zakonu ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki je potrebno za redno rabo gradbenega objekta, ki ga je lastnik tega objekta zgradil na svojem zemljišču.
Toženka, ki se samostojno ukvarja s trgovsko dejavnostjo, odgovarja za škodo, ki jo je z vnovčenjem ukradenih čekovnih blanketov povzročil tožnici delavec, zaposlen pri toženi stranki.
ZKP člen 191, 191/2-1, 191/2-3, 191, 191/2-1, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Po oceni pritožbenega sodišča niso podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec kazniva dejanja ponavljal in tudi ne na nevarnost, da bi na prostosti pobegnil in se izognil kazenskemu postopku.
Hranilna knjižica je javna listina, ker jo je izdala banka, ki je s strani občana pooblaščena, da v okviru svojih pristojnosti izdaja take knjižice. Zato pritožnik nima prav ko meni, da hranilna knjižica ni javna listina.
Ker je obdolženec med zaslišanjem priče le-tej dejal, da laže, bi bila upravičena tožilka ta priča, ne pa njen mož, zato je bilo treba zasebno tožbo v tem delu zavrniti na podlagi 2. točke 349. člena ZKP v zvezi s 5. točko 1. odstavka 364. člena ZKP.
obseg povrnitve gmotne škode - določitev vrednosti iz škodnega dogodka nastale koristi
Če gre tožniku odškodnina, ugotovljena po merilih na dan izdaje sodbe, potem je pravno pravilna tudi odločitev o valoriziranju vrednosti rešenih delov na isti čas. Le tako ugotovljeni denarni znesek je iste realne vrednosti in primerljiv z odškodnino, odmerjeno po členu 189/2 ZOR.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - nevarnost - nobena ali neznatna škoda
Tudi pri izdaji začasne odredbe po členu 267 ZIP upnik ni dolžan izkazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da dolžnik z odredbo ne bi pretrpel nobene škode.
Ker obdolženka ni nastopala v disciplinskem postopku kot oseba, navedena v čl. 210/I KZ RS, ni podlage za ugotovitev, da bi lahko po krivem izpovedala, zato tudi svoje izpovedbe pred sodiščem združenega dela glede na izpovedbo, ki je v disciplinskem postopku ni dala, ni mogla spremeniti.
nagrada izvedenca - izvedenina - stroški izvedenca
Višino nagrade za izvedenčevo delo določi sodišče glede na zahtevnost in obsežnost izvedenčevega mnenja ter glede na čas, ki ga je izvedenec uporabil za svoje delo.
pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje - oškodovanec
V primeru zamude pritožbenega roka oškodovanka nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, ker gre ta pravica zgolj obdolžencu glede na določbo čl. 92 ZKP.
ZIP člen 267, 267/1, 267, 267/1. ZD člen 117, 117.
začasna odredba
Eden od bistvenih pogojev za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve. Če tega upnik ne izkaže, ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
Če tožnik vloži dve tožbi, s katerima zahteva od iste tožene stranke sklenitev prodajne pogodbe po določilu 117. člena Stanovanjskega zakona za isto stanovanje, gre za litispendenco in je treba kasnejšo tožbo zavreči. Pri tem ni pomembno, da je v dveletnem roku za odkup od lastnika stanovanja dvakrat vložil zahtevo za odkup in nikdar ni prejel odgovora.
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
Vpis v registru gospodarskih organizacij, da je družba nastala s prehodom iz TOZD v družbeno podjetje, ki je sklenilo z drugim podjetjem pogodbo o ustanovitvi te družbe, pomeni statusno spremembo TOZD s spojitvijo z drugim podjetjem, novo podjetje ali družba pa solidarno odgovarja za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati.
Morebitni drugačni sporazum o prevzemu obveznosti na omenjeno solidarno odgovornost navzven zato ne more vplivati, saj gre za kogentno normo, ki je sporazum zaradi varstva upnikov ne more spremeniti.