KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
Čeprav ni sporno, da je zapustnik oče izven zakona rojenih toženk, te niso njegove zakonite dedinje, ker njegovo očetovstvo ni ugotovljeno na z zakonom predpisan način (bivši TZRSO oziroma sedanji ZZZDR).
Samo dejstvo, da je dolžnik sladkorni bolnik še ne izkazuje, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Vložitev tožbe na znižanje preživnine ni odložitveni razlog iz 3. točke 1. odst. 63. člena ZIP.
Toženec mora tožniku povrniti stroške postopka, če je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Pri tem ni pomembno, zakaj je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov tudi, če je toženec zahtevek izpolnil v upravni izvršbi.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20088
ZKP člen 346, 346/1, 350, 350-1, 346, 346/1, 350, 350-1. KZS člen 56, 56.
identiteta obtožbe in sodbe - oprostilna sodba - ogrozitveno kaznivo dejanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Napačno je stališče, po katerem ogrožanje, s katerim bi bila ustvarjena konkretna nevarnost za telesno integriteto drugega, ni bilo realizirano, ker je storilec pri prepiru oškodovanca z nožem dejansko zabodel, kar pa je imelo za posledico le sled poškodbe.
Dejanje, ki je bilo po svoji dejanski naravi poškodbeno, nujno vsebuje kot predhodno fazo ogrožanje, ki je predstavljalo konkretno nevarnost, ta je tokrat celo rezultirala s poškodbo.
Sklep o izvršbi se vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev sklepa mladoletnemu sinu dolžnice brez predhodnega pismenega sporočila iz 2. odst. 142. čl. ZPP pomeni nepravilno vročitev.
poroštvo - ničnost poroštvene izjave - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
Sodišče odloži na predlog dolžnika izvršbo, če ta dokaže (trditveno in dokazno breme je njegovo) kumulativni obstoj dveh predpostavk: upravičen razlog in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
ZPSPP člen 28, 28. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
plačilo najemnine
Kadar najemodajalec odstopi od najemne pogodbe zaradi razlogov iz 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. RS št.
18/74 in 34/88), med strankama preneha najemno razmerje in v tej posledici tudi preneha najemojemalčeva obveznost plačevanja dogovorjene najemnine. Kolikor po prenehanju najemnega razmerja najemodajalec še naprej zaseda najete poslovne prostore, je dolžan po načelih odškodninskega prava plačati lastniku poslovnih prostorov škodo, ki mu zaradi tega nastaja (čl. 154/1 in sl. ZOR).
Če tožnik vloži dve tožbi, s katerima zahteva od iste tožene stranke sklenitev prodajne pogodbe po določilu 117. člena Stanovanjskega zakona za isto stanovanje, gre za litispendenco in je treba kasnejšo tožbo zavreči. Pri tem ni pomembno, da je v dveletnem roku za odkup od lastnika stanovanja dvakrat vložil zahtevo za odkup in nikdar ni prejel odgovora.
Zamudne obresti ne predstavljajo samo nadomestila za uporabo tujega denarja, marveč predstavljajo delno tudi nadomestilo za izgubo zaradi padca vrednosti denarja. Vendar pa je določba drugega odstavka 326. člena ZOR jasna. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in ker so zamudne obresti sestavljene tudi iz revalorizacijskega dela, tožniku ne pripadajo. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela monetarnega nominalizma, uzakonjenega v 394. členu ZOR.
rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni
Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.
Vpis v registru gospodarskih organizacij, da je družba nastala s prehodom iz TOZD v družbeno podjetje, ki je sklenilo z drugim podjetjem pogodbo o ustanovitvi te družbe, pomeni statusno spremembo TOZD s spojitvijo z drugim podjetjem, novo podjetje ali družba pa solidarno odgovarja za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati.
Morebitni drugačni sporazum o prevzemu obveznosti na omenjeno solidarno odgovornost navzven zato ne more vplivati, saj gre za kogentno normo, ki je sporazum zaradi varstva upnikov ne more spremeniti.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 106, 106/2, 77, 77/1, 106, 106/2. ZPod člen 150, 152, 152/2, 150, 152, 152/2.
nepopolna vloga - nepopolna tožba - sposobnost biti pravdna stranka
Deli zavarovalne organizacije nimajo lastnosti pravne osebe in lahko nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju določenih poslov, če je tako določeno v statutu zavarovalne organizacije, le v njenem imenu in na njen račun. Tožeča stranka mora v tožbi navesti naziv tožene stranke v skladu z registrirano firmo, ki vsebuje tudi sedež podjetja, to je kraj v katerem se opravlja dejavnost.