Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14. členom ZIP.
Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni
Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.
Zamudne obresti ne predstavljajo samo nadomestila za uporabo tujega denarja, marveč predstavljajo delno tudi nadomestilo za izgubo zaradi padca vrednosti denarja. Vendar pa je določba drugega odstavka 326. člena ZOR jasna. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in ker so zamudne obresti sestavljene tudi iz revalorizacijskega dela, tožniku ne pripadajo. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela monetarnega nominalizma, uzakonjenega v 394. členu ZOR.
Toženec mora tožniku povrniti stroške postopka, če je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Pri tem ni pomembno, zakaj je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov tudi, če je toženec zahtevek izpolnil v upravni izvršbi.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
Oporočna sposobnost, kot je definirana z določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o dedovanju, se domneva. Tisti, ki ima pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 61. člena istega zakona tako domnevo izpodbija. Vendar za uspešno izpodbijanje ne zadošča izkazan dvom v oporočiteljevo oporočno sposobnost, temveč mora biti njegova oporočna nesposobnost v času testiranja z gotovostjo ugotovljena.
Tudi pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženca je treba izhajati iz temeljnih načel obligacijskega prava: načela vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode, načela, da mora stranka v obligacijskem razmerju ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Če je ustaljen režim parkiranja tak, da na istem mestu parkirata avtomobile obe pravdni stranki v odvisnosti od tega, katera je prostor prva zasedla, toženčevo večdnevno zaporedno parkiranje avtomobila na tem mestu, ki ga je pripisati naključni okoliščini, da je pač vselej prvi naletel na prazen prostor, ne predstavlja motitvenega dejanja, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do varstva pred motenjem posesti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20305
ZKP člen 52, 52/1, 52/2, 52, 52/1, 52/2. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
razžalitev - nasprotna zasebna tožba
V sporu v zvezi s služnostjo poti je prišlo do treh dogodkov, ki so po zasebni tožbi in delno nasprotni zasebni tožbi v zvezi s spori med sosedi. Sodišče prve stopnje je razen za eno dejanje (realna iniuria), za vsa druga dejanja izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožb obeh strani nasprotno zasebno tožbo zavrnilo, ker ni bilo zanjo pogojev. Glede na zatrjevani dogodek, ki zajema nasprotno zasebno tožbo, je bila zasebna tožilka druga oseba in ne tista, na katero naj bi se nasprotna tožba nanašala, vložena pa je bila tudi po preteku treh mesecev.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.
KZS člen 107, 107/1, 107, 107/1. KZJ člen 95, 95/1-6, 95, 95/1-6.
obrekovanje - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima dejanje, opisano v zasebni tožbi, le znake kaznivega dejanja obrekovanja po 1. odstavku 107. člena KZS in da je pregon storilca že zastaral.