poroštvo - ničnost poroštvene izjave - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14. členom ZIP.
stanovanjska pogodba - službeno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Spremembe v stanovanjski zakonodaji so predvidevale, da je treba do leta 1967 na novo urediti razmerja in skleniti novo stanovanjsko pogodbo (tako kot Stanovanjski zakon predvideva sklenitev najemne pogodbe). Zato je pri presoji, ali gre za službeno stanovanje, ali za pridobitev stanovanjske pravice, ki ni povezana z delom pri toženi stranki, bistvena ta stanovanjska pogodba in ne predhodne pogodbe, npr. v času dodelitve stanovanja leta 1955.
Če obdolženec dejanje zanika, oškodovanec pa obremenjuje obdolženca, je vsekakor treba izvesti tudi druge razpoložljive dokaze, zlasti zaslišati dve priči, na kateri se tudi oškodovanec sklicuje.
ZOR člen 165, 165/4, 192, 192/1, 165, 165/4, 192, 192/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - deljena odgovornost - višina škode
Zaradi tožnikove kršitve desnega pravila in zaradi oškodovančeve neprevidne, nepazljive ter neprimerne vožnje skozi nepregledno križišče brez zmanjšanja hitrosti in ob sekanju križišča pri zavijanju na levo, znaša odgovornost tožnika do 70%, odgovornost oškodovanca pa do 30%.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
Vročitev sodne odločbe strankinemu pooblaščencu je v skladu z določbo prvega odstavka 138. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je prav trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke edini odločilen za presojo vprašanja začetka teka pritožbenega roka.
Pristanek na prestavitev služnosti brez povračila je taka odpoved pravici, ki je pooblaščenec v imenu lastnika zemljišča ne sme prevzeti brez posebne pooblastitve za tak posamezen primer.
ZPP (1977) člen 134, 134/1. ZPod člen 169, 170, 170/1.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po direktorju
Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.
Za presojo vprašanja obsega oziroma višine kupčeve obveznosti, ki jo je slednji dolžan izpolniti na podlagi med strankama sklenjene prodajne pogodbe, je odločilna pogodbeno dogovorjena cena. Zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje kupca na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gosopdarstvo, brezpredmetna pa je tudi kupčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.