kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20088
ZKP člen 346, 346/1, 350, 350-1, 346, 346/1, 350, 350-1. KZS člen 56, 56.
identiteta obtožbe in sodbe - oprostilna sodba - ogrozitveno kaznivo dejanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Napačno je stališče, po katerem ogrožanje, s katerim bi bila ustvarjena konkretna nevarnost za telesno integriteto drugega, ni bilo realizirano, ker je storilec pri prepiru oškodovanca z nožem dejansko zabodel, kar pa je imelo za posledico le sled poškodbe.
Dejanje, ki je bilo po svoji dejanski naravi poškodbeno, nujno vsebuje kot predhodno fazo ogrožanje, ki je predstavljalo konkretno nevarnost, ta je tokrat celo rezultirala s poškodbo.
Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
Toženec mora tožniku povrniti stroške postopka, če je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Pri tem ni pomembno, zakaj je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov tudi, če je toženec zahtevek izpolnil v upravni izvršbi.
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
najemna pogodba - pisna oblika - izpraznitev stanovanja
V skladu s 4. odst. 39. člena SZ morata stranki skleniti najemno pogodbo v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. V takem primeru lahko najmodajalec zahteva izpraznitev stanovanja ne glede na odpovedne razloge iz 53. člena SZ.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 106, 106/2, 77, 77/1, 106, 106/2. ZPod člen 150, 152, 152/2, 150, 152, 152/2.
nepopolna vloga - nepopolna tožba - sposobnost biti pravdna stranka
Deli zavarovalne organizacije nimajo lastnosti pravne osebe in lahko nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju določenih poslov, če je tako določeno v statutu zavarovalne organizacije, le v njenem imenu in na njen račun. Tožeča stranka mora v tožbi navesti naziv tožene stranke v skladu z registrirano firmo, ki vsebuje tudi sedež podjetja, to je kraj v katerem se opravlja dejavnost.
Zamudne obresti ne predstavljajo samo nadomestila za uporabo tujega denarja, marveč predstavljajo delno tudi nadomestilo za izgubo zaradi padca vrednosti denarja. Vendar pa je določba drugega odstavka 326. člena ZOR jasna. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in ker so zamudne obresti sestavljene tudi iz revalorizacijskega dela, tožniku ne pripadajo. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela monetarnega nominalizma, uzakonjenega v 394. členu ZOR.
ZPSPP člen 28, 28. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
plačilo najemnine
Kadar najemodajalec odstopi od najemne pogodbe zaradi razlogov iz 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. RS št.
18/74 in 34/88), med strankama preneha najemno razmerje in v tej posledici tudi preneha najemojemalčeva obveznost plačevanja dogovorjene najemnine. Kolikor po prenehanju najemnega razmerja najemodajalec še naprej zaseda najete poslovne prostore, je dolžan po načelih odškodninskega prava plačati lastniku poslovnih prostorov škodo, ki mu zaradi tega nastaja (čl. 154/1 in sl. ZOR).
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Za presojo vprašanja obsega oziroma višine kupčeve obveznosti, ki jo je slednji dolžan izpolniti na podlagi med strankama sklenjene prodajne pogodbe, je odločilna pogodbeno dogovorjena cena. Zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje kupca na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gosopdarstvo, brezpredmetna pa je tudi kupčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa.
Vročitev sodne odločbe strankinemu pooblaščencu je v skladu z določbo prvega odstavka 138. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je prav trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke edini odločilen za presojo vprašanja začetka teka pritožbenega roka.
ZPP (1977) člen 134, 134/1. ZPod člen 169, 170, 170/1.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po direktorju
Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.