absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sklepu o sodnem opominu v okviru pravne opredelitve kaznivega dejanja namesto trdilne, uporabilo pogojno besedno zvezo (namesto "s tem je storil", je zapisalo, "s čemer naj bi storil"), ni storilo absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odstavka 364. čl. ZKP. V obravnavanem primeru gre zgolj za navidezno nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, ki v ničemer ne vpliva na njegovo jasnost in razumljivost in ki kljub temu omogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Zatrjevana procesna kršitev bi bila podana, če bi šlo za nasprotje glede odločilnih dejstev. V tem primeru pa je posredi očiten jezikovni - pisni spodrsljaj sodišča prve stopnje, katerega ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom (čl. 358 ZKP), ker je bila napaka storjena že v izvirniku odločbe. Možna bi bila celo razlaga, da se navedena pomanjkljivost nanaša na sprejeto pravno opredelitev kaznivega dejanja, napačno pravno sklepanje pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Ponovitvena nevarnost je nedvomno podana, če je obdolženka osumljena večjega števila kaznivih dejanj, ki jih je izvrševala v razdobju 2 let, zadnjega med njimi še potem, ko je bila že zaslišana pred preiskovalnim sodnikom.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza
Obravnavana prometna nezgoda je posledica nepravilnega in protipredpisnega ravnanja dveh udeležencev: obtoženca, ki je vozil z nedovoljeno hitrostjo (104 namesto 60 km/h) in oškodovanca, ki je na kolesu z motorjem zapeljal v križišče, čeprav ni imel prednosti.
Obtoženec je kršil določbo 1. odstavka 46. čl. ZTVCP, ker je vozil z nedovoljeno hitrostjo, pri čemer do prepovedane posledice ne bi prišlo, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti. Tako velike prekoračitve dovoljene hitrosti v mestih so praviloma nevarne, saj pomenijo visoko stopnjo ogrožanja varnosti prometa in so tudi pogost vzrok za prometne nezgode, zato je bila za obtoženca v takšnih okoliščinah prepovedana posledica, ne glede na nepravilno ravnanje oškodovanca, objektivno predvidljiva je tudi povsem adekvatna njenemu vzroku - teži kršitve cestnoprometnih predpisov.
Oškodovančevo ravnanje ni prekinilo vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in prometno nezgodo. Za takšno prekinitev vzročne zveze bi šlo, če bi bil zaradi ravnanja tretje osebe vzpostavljen nov vzročni odnos, ki bi samostojno in neodvisno od obtoženčevega ravnanja vodil k nastanku posledice. V konkretnem primeru pa je šlo za sicer neodvisno, vendar sočasno delovanje dveh udeležencev v prometu, ki sta oba kršila prometne predpise in oba prispevala k nastanku iste prepovedane posledice, do česar pa ne bi prišlo, če bi prometne predpise spoštovala.
ZPP (1977) člen 134, 134/1. ZPod člen 169, 170, 170/1.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po direktorju
Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.
Oporočna sposobnost, kot je definirana z določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o dedovanju, se domneva. Tisti, ki ima pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 61. člena istega zakona tako domnevo izpodbija. Vendar za uspešno izpodbijanje ne zadošča izkazan dvom v oporočiteljevo oporočno sposobnost, temveč mora biti njegova oporočna nesposobnost v času testiranja z gotovostjo ugotovljena.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Če je ustaljen režim parkiranja tak, da na istem mestu parkirata avtomobile obe pravdni stranki v odvisnosti od tega, katera je prostor prva zasedla, toženčevo večdnevno zaporedno parkiranje avtomobila na tem mestu, ki ga je pripisati naključni okoliščini, da je pač vselej prvi naletel na prazen prostor, ne predstavlja motitvenega dejanja, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do varstva pred motenjem posesti.
KZS člen 107, 107/1, 107, 107/1. KZJ člen 95, 95/1-6, 95, 95/1-6.
obrekovanje - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima dejanje, opisano v zasebni tožbi, le znake kaznivega dejanja obrekovanja po 1. odstavku 107. člena KZS in da je pregon storilca že zastaral.
Vročitev sodne odločbe strankinemu pooblaščencu je v skladu z določbo prvega odstavka 138. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je prav trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke edini odločilen za presojo vprašanja začetka teka pritožbenega roka.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.
Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.
Pri obdolžencu, ki je še potem, v nekaj dneh ko je bil že zaslišan na sodišču kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo in kljub temu, da je obljubil, da tega ne bo več počel, ponovno druge slepil z enako igro na srečo, pri čemer je povedal, da je to storil zato, ker mora plačati denarno kazen pri sodniku za prekrške, je pa brez zaposlitve, je podana posebna okoliščina, ki opravičuje bojazen, da bi utegnil ponoviti kaznivo dejanje, zaradi česar je podan priporni razlog iz 3. točke II. odstavka 191. člena ZKP, zaradi česar je podaljšanje pripora utemeljeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20372
ZKP člen 21, 21. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158, 158/1, 158/2.
predhodno vprašanje - gozdna tatvina
V primeru gozdne tatvine se sodišče ne more opreti zgolj na podatke katastrske meje o dejstvu, ali je obdolženec sekal na svojem ali tujem zemljišču. Predhodno vprašanje je potrebno rešiti na osnovi veljavne zakonodaje o ugotavljanju meje kot je to predvideno v Zakonu o nepravdnem postopku.
Prodajalec je dolžan kupcu priznati od vnaprej plačane kupnine za blago, ki bo dobavljeno kasneje, takšne obresti, kakršne priznava banka za hranilne vloge na vpogled.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje
Za pridobitev lastnine na nepremičnini s priposestvovanjem je potrebna 20-letna dobroverna posest. Ta dobrovernost se zahteva tudi od posestnih prednikov, če naj se čas njihove posesti všteje v priposestvovalno dobo.