Kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero se po zakonu sme izreči denarna kazen ali zapor do 3 let, absolutno zastara v skladu z določili KZ SFRJ v 6 letih.
KZS člen 177, 177/1, 222, 222/2, 177, 177/1, 222, 222/2. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
nasilniško obnašanje - izživljanje nad ljudmi
Obdolženec, ki je že v ranih srednjih letih, je doslej živel urejeno, skrbno je opravljal svojo dejavnost, nobenih družinskih težav ni imel, nikoli ni bil obsojen ali spoznan odgovornega zaradi storitve prekrškov. Nad oškodovancem, med njima je tlel dolgoletni spor, se je znesel po pripetljaju, ki je pri obtožencu samo še podkrepil prepričanje, da ga oškodovanec načrtno poslovno onemogoča do te mere, da je to škodljivo za dejavnost, ki jo obtoženi opravlja. Četudi bi držalo, da je obtoženec oškodovanca s pestmi podrl na tla, v luči ugotovljenih obtoženčevih lastnosti, to ne zadostuje za sklep, da se iz okoliščin dejanja da sklepati, da se izživlja z nasiljem nad ljudmi.
Zgolj dejstvo, da je bil obdolženec kriminalist UNZ in imel zaradi narave dela uradne stike s preiskovalnimi in kazenskimi sodniki sodišča prve stopnje, samo na sebi nima take teže, da bi narekovalo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Ni ponovitvene nevarnosti, če se je oškodovanka odselila in tako ni realne možnosti, da bi jo obdolženec lahko spolno nadlegoval in zlorabljal svoj položaj očeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40395
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZPP (1977) člen 272, 272. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - zavarovanje dokazov - razmerje med solastniki
V pravdi med solastniki zaradi prepovedi posega je izkazan verjeten obstoj terjatve kot predpostavka za izdajo začasne odredbe, če so ugotovljeni gradbeni posegi opravljeni proti volji solastnikov ali če je s posegi proti volji solastnikov spremenjeno dotedanje posestno stanje.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
Tožnik, ki umakne tožbo mora povrniti toženi stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila njegov tožbeni zahtevek.
pogodba o delu - neizpolnitev - pogodbena kazen - izgubljeni dobiček
Sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je znesek, ki ga je morala tožena stranka kot prevzemnik posla po pogodbi o delu plačati zaradi neizpolnitve pogodbe, predstavlja pogodbeno kazen ali vrnitev pogodbene vsote, ki jo je plačal naročnik.
primernost izvršilnega naslova - določenost zahtevka
Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine je nepreklicna. Dedič lahko zahteva razveljavitev dedne izjave samo, če je bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Zaradi zmote ali drugih napak volje je mogoče dedno izjavo razveljaviti le s tožbo o pravdnem postopku, razen če so med vsemi dediči nesporna dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev neveljavnosti dedne izjave.
ZIP člen 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228, 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228.
sklep o izvršbi - ugovor - izvršba zaradi dosege dejanj - ponovno motenje posesti
Upnik ni izčrpal izvršilnega naslova, saj lahko zaradi ponovnega motenja posesti, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, na podlagi istega izvršilnega naslova predlaga novo izvršbo.
Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.
Za presojo odgovornosti imetnika tekočega računa za škodo, ki jo je povzročil banki s svojim ravnanjem, ko je prišlo do tatvine čekov, je odločilno vprašanje, ali je njegovo ravnanje v zvezi s hranjenjem čekovnih blanketov in čekovne karte opredeliti kot krivdno ravnanje.