kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20400
ZKP člen 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8, 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8. KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - ocena dokazov - odmera kazni
Ocena dokazov, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, je povsem pravilna. Zato pritožba, ki izpodbija to dokazno oceno, ne navaja pa nobenih novih dejstev ali dokazov, čeprav uveljavlja tudi pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni utemeljena.
Utemeljena tudi ni pritožba zoper odločbo o kazni, saj so bile vse okoliščine, tudi tiste, ki jih poudarja pritožba, pravilno ocenjene in upoštevane.
ugovor - ugovor tretjega - brezuspešen poskus rubeža
Dolžnik v fazi dovolitve izvršbe ne more ugovarjati, da nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Če v fazi oprave izvršbe sodišče ugotovi, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, postopa po določbah 79. člena ZIP. Če so v tem postopku zarubljene stvari, ki so last tretje osebe, lahko ugovor zoper izvršbo vloži le ta tretja oseba (prvi odstavek 56. člena ZIP).
Zgolj dejstvo, da je bil obdolženec kriminalist UNZ in imel zaradi narave dela uradne stike s preiskovalnimi in kazenskimi sodniki sodišča prve stopnje, samo na sebi nima take teže, da bi narekovalo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
Tožeča stranka je tožbo spremenila na naroku, na katerem tožena stranka ni bila navzoča, zato bi sodišče moralo toženi stranki poslati prepis zapisnika o naroku, na katerem je prišlo do spremembe tožbe in prvotno toženo stranko ter novo toženo stranko pozvati, da se izjavita, ali privolita v subjektivno spremembo tožbe. Z opustitvijo takšnega ravnanja je bilo novi toženi stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Kaj je ustrezno najemno stanovanje po 158. čl. SZ tedaj, ko po izvršilnem naslovu dolžniku pripadajo najpotrebnejši prostori, se presoja po kriterijih iz 2. in 3. odst. 7. čl. ZSR, ali je odločbo mogoče izvršiti pa še po določilu 66. čl. ZSR. Drugačno stališče bi pomenilo uveljavitev SZ za nazaj za čas,ko še ni veljal in za primer, ki je bil razsojen po prej veljavnem ZSR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40395
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZPP (1977) člen 272, 272. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - zavarovanje dokazov - razmerje med solastniki
V pravdi med solastniki zaradi prepovedi posega je izkazan verjeten obstoj terjatve kot predpostavka za izdajo začasne odredbe, če so ugotovljeni gradbeni posegi opravljeni proti volji solastnikov ali če je s posegi proti volji solastnikov spremenjeno dotedanje posestno stanje.
Količina lesa, podrtega z namenom tatvine, se ugotavlja z oceno vseh izvedenih dokazov, zlasti zagovora, ugotovitev ob ogledu ter izpovedb prič o količinah podrtega lesa.
ZOR člen 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201, 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201.
premoženjska škoda - odškodnina - smrt ožjega družinskega člana
Zaradi smrti ožjega družinskega člana zatrjevana izguba premoženjskega standarda oz. prikrajšanosti na svojem materialnem standardu življenja in prebivanja v hiši oz. prikrajšanje zaradi izpada pokojnikovega dohodka oz. dela (pri katerem ne gre za izgubo preživljanja), ni pravno priznana škoda.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča objektivna nevarnost, ampak mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po določilu 266/2 člena ZIP se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica.
pogodba o delu - neizpolnitev - pogodbena kazen - izgubljeni dobiček
Sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je znesek, ki ga je morala tožena stranka kot prevzemnik posla po pogodbi o delu plačati zaradi neizpolnitve pogodbe, predstavlja pogodbeno kazen ali vrnitev pogodbene vsote, ki jo je plačal naročnik.
ZIP člen 50, 50/1-8, 54, 54/1, 54/4, 50, 50/1-8, 54, 54/1, 54/4.
ugovor - opozicijski razlogi
Sodišče je po določilu 53. in 54. člena Zakona o izvršilnem postopku razpisalo narok in dolžnico napotilo na pravdo. Slednja se je sprva držala navodila, vendar kasneje ni vztrajala toliko časa, da bi bilo s pravnomočno odločbo ali sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, pojasnjeno sporno dejstvo, marveč je po podpisu izvensodne poravnave umaknila tožbo. Ker torej ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da bi dolžničina terjatev prenehala (8. točka 50. člena Zakona o izvršilnem postopku), je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zavrnilo ugovor.
Tožena stranka s kopijo poštne oddajne knjige in poštne poizvednice ni dokazala, da je z odgovorom na tožbo oporekala tožbenemu zahtevku. Ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji (sporno je bilo ali iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in ali ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka), je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
Ni ponovitvene nevarnosti, če se je oškodovanka odselila in tako ni realne možnosti, da bi jo obdolženec lahko spolno nadlegoval in zlorabljal svoj položaj očeta.
Izjava, podana v svojstvu priče v civilnem postopku, ne predstavlja razžalitve, če v taki izjavi ni nikakršnih žaljivih vrednostnih ocen ali podcenjevanja in zaničevanja.