kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20400
ZKP člen 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8, 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8. KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - ocena dokazov - odmera kazni
Ocena dokazov, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, je povsem pravilna. Zato pritožba, ki izpodbija to dokazno oceno, ne navaja pa nobenih novih dejstev ali dokazov, čeprav uveljavlja tudi pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni utemeljena.
Utemeljena tudi ni pritožba zoper odločbo o kazni, saj so bile vse okoliščine, tudi tiste, ki jih poudarja pritožba, pravilno ocenjene in upoštevane.
Za presojo odgovornosti imetnika tekočega računa za škodo, ki jo je povzročil banki s svojim ravnanjem, ko je prišlo do tatvine čekov, je odločilno vprašanje, ali je njegovo ravnanje v zvezi s hranjenjem čekovnih blanketov in čekovne karte opredeliti kot krivdno ravnanje.
Ni dokazano, da bi obdolženec storil to kaznivo dejanje, čeprav je v času, ko je bila storjena tatvina lesa, sekal les v svoji parceli, ki meji na parcelo oškodovanca, če ni nobenega dokaza o tem, da je prav obdolženec podrl les, ki je bil ukraden. Pri obdolžencu tak les ni bil najden, nobenega dokaza ni, da bi obdolženec tak les odtujil, sam pa tudi dejanje zanika.
ZIP člen 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228, 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228.
sklep o izvršbi - ugovor - izvršba zaradi dosege dejanj - ponovno motenje posesti
Upnik ni izčrpal izvršilnega naslova, saj lahko zaradi ponovnega motenja posesti, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, na podlagi istega izvršilnega naslova predlaga novo izvršbo.
jamčevanje za napake - napake, za katere prodajalec ne odgovarja
Prodajalec starega rabljenega avtomobila, katerega je kupec dobro poznal in preizkusil, ne odgovarja za kasneje odkrito napako, razen v primeru, če je prodajalec zatrjeval, da stvar nima nobenih napak oziroma da ima določeno posebno kvaliteto.
Tožena stranka s kopijo poštne oddajne knjige in poštne poizvednice ni dokazala, da je z odgovorom na tožbo oporekala tožbenemu zahtevku. Ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji (sporno je bilo ali iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in ali ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka), je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
ZIP člen 265, 265/1, 266, 266/1-4, 265, 265/1, 266, 266/1-4.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
Sodišče lahko ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve samo, če ugotovi, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji oziroma opustitvami onemogočiti oziroma znatno otežkočiti izterjavo. Za tako ugotovitev pa ne zadošča samo okoliščina, da je dolžnik prezadolžen oziroma trajneje nelikviden.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20329
KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - namen prilastitve stvari - namen prodaje
Obdolženec je posekal les, preko 5 m3, z namenom prodaje, zagovarja pa se, da bi s kupnino od prodanega lesa postavil spomenik prejšnji lastnici, ki je umrla že v letu 1982 in pri kateri je občasno živel. Vedel je, da les ni njegov, da so ga podedovali zakoniti dediči, oprostilna sodba pa je bila izrečena zato, ker obdolženec ni imel namena protipravne pridobitve premoženjske koristi. Na pritožbo javnega tožilca je bila sodba razveljavljena, ker gre za zgrešeno pravno oceno, saj za kaznivo dejanje tatvine, niti za kaznivo dejanje gozdne tatvine, ki pomeni le posebno obliko tatvine, ni zahtevano ugotavljanje protipravne premoženjske koristi, ampak zadostuje za takšno kaznivo dejanje protipravna prilastitev stvari, ki niso storilčeva last.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, na katerem temelji izvršba, slabe gmotne razmere dolžnika pa tudi niso upoštevne.
ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.
ZTLR člen 78, 78/1, 79, 78, 78/1, 79. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2.
motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
V sporih zaradi motenja posesti se ne more le ugotoviti, da je motenje posesti storjeno, ne da bi se obenem naložila tudi prepoved bodočih posegov oziroma vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za takšno prepoved oziroma sodno varstvo posesti pa mora tožnik izkazati ustrezen interes (pravni, ekonomski ali praktični). Prav tako za vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev je treba izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežkočena. Začasno odredbo pa je mogoče izdati ne le v primeru nevarnosti onemogočanja ali otežkočenja bodoče izvršbe, temveč tudi tedaj, če upnik izkaže za verjetno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode.
Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.
Zasebni tožilec je vložil zasebno tožbo, ki pa ni vsebovala zahtevanih podatkov, da bi jo bilo moč obravnavati. Zasebni tožilec kljub danemu pravilnemu pravnemu pouku o posledici zavrženja vloge, v kolikor je v določenem roku ne bo dopolnil, tega ni storil, zato je bila vloga zavržena, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629, 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe
Če izvajalec razdre pogodbo o delu, je naročnik vselej upravičen do zmanjšanja dogovorjenega plačila za stroške, ki jih izvajalec ni imel, pa bi jih bil moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi do zmanjšanja za tisto, kar je izvajalec zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Do odškodninskega zahtevka zoper izvajalca pa je naročnik upravičen le v primeru izkazane škode zaradi ravnanja izvajalca ter pod pogoji siceršnjega obstoja vseh elementov za izvajalčevo odškodninsko odgovornost po pravilih o povrnitvi izvenpogodbene škode (269. člen ZOR), upoštevaje pri tem še specialne določbe 262., 263., 266. in 267. člena ZOR.
Obdolženec je brez povoda brezobzirno napadel oškodovanca in ga trikrat porezal z nožem po glavi. Izrečena pogojna obsodba je bila na pritožbo javnega tožilca spremenjena v kazen treh mesecev zapora, ker je sodišče bolj upoštevalo dejstvo, da je bil obdolženec za tovrstna kazniva dejanja že dvakrat obsojen in tudi same okoliščine storjenega kaznivega dejanja, ko za napad ni imel nikakršnega povoda ter dejstvo, da je oškodovanca s tremi vrezi poškodoval po glavi kot občutljivem delu telesa.
S prerezanjem telefonskih žic je toženec tožnici onemogočil uporabo telefona. S tem jo je motil v njeni posesti uporabe telefonskega priključka oziroma telefona kot stvari.