Ni ponovitvene nevarnosti, če se je oškodovanka odselila in tako ni realne možnosti, da bi jo obdolženec lahko spolno nadlegoval in zlorabljal svoj položaj očeta.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
KZS člen 177, 177/1, 222, 222/2, 177, 177/1, 222, 222/2. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
nasilniško obnašanje - izživljanje nad ljudmi
Obdolženec, ki je že v ranih srednjih letih, je doslej živel urejeno, skrbno je opravljal svojo dejavnost, nobenih družinskih težav ni imel, nikoli ni bil obsojen ali spoznan odgovornega zaradi storitve prekrškov. Nad oškodovancem, med njima je tlel dolgoletni spor, se je znesel po pripetljaju, ki je pri obtožencu samo še podkrepil prepričanje, da ga oškodovanec načrtno poslovno onemogoča do te mere, da je to škodljivo za dejavnost, ki jo obtoženi opravlja. Četudi bi držalo, da je obtoženec oškodovanca s pestmi podrl na tla, v luči ugotovljenih obtoženčevih lastnosti, to ne zadostuje za sklep, da se iz okoliščin dejanja da sklepati, da se izživlja z nasiljem nad ljudmi.
primernost izvršilnega naslova - določenost zahtevka
Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu je mogoče uporabiti tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače pogodbeno urejena. Dovoljenje o gradnji in dogovor o odškodnini ter nezmožnost tožeče stranke, da bi pridobila lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji, izključujejo uporabo 25. člena ZTLR.
Zasebni tožilec je vložil zasebno tožbo, ki pa ni vsebovala zahtevanih podatkov, da bi jo bilo moč obravnavati. Zasebni tožilec kljub danemu pravilnemu pravnemu pouku o posledici zavrženja vloge, v kolikor je v določenem roku ne bo dopolnil, tega ni storil, zato je bila vloga zavržena, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, na katerem temelji izvršba, slabe gmotne razmere dolžnika pa tudi niso upoštevne.
Ne gre za posojilo, če je bil eni stranki dan denar od druge z namenom skupnega nakupa stvari - kamiona, s katerim sta obe stranki tudi razpolagali kot solastnika z oddajo v najem tretjemu na skupni poslovni rizik.
ZIP člen 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2, 51, 51/1, 53, 53/2, 55, 55/2.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 6.8.1992 in zoper njega vložil ugovor 3.11.1992 in ker je bilo zatrjevano plačilo terjatve opravljeno pred izdajo sklepa o izvršbi, ne gre za upošteven ugovor po izteku roka. Zato je prvostopna odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega pravilna.
Če je ena terjatev izražena v tolarski protivrednosti določenega zneska tuje valute, nasproti stoječa pa v tolarjih, ne gre za terjatvi, ki ne bi bili istovrstni. Zato ni ovir za njun pobot
S prerezanjem telefonskih žic je toženec tožnici onemogočil uporabo telefona. S tem jo je motil v njeni posesti uporabe telefonskega priključka oziroma telefona kot stvari.
Obdolženec je sprejel od oškodovanca določen znesek za nakup lepila, ki bi ga potreboval pri dogovoru, da mu postavi v stanovanje keramične ploščice, kasneje pa tega dogovora ni izpolnil. Oprostilno sodbo, ki v dvomu obdolženca oprošča s tem, ker ni ugotovilo, da bi imel goljufiv namen že od vsega začetka, izpodbija javni tožilec, ki nakazuje na določene neskladnosti, kar pa po oceni sodišča druge stopnje ni dovolj za oceno, da bi imel obdolženec že od vsega začetka namen oškodovanca ogoljufati za znesek 5.000,00 tolarjev.
ZIP člen 265, 265/1, 266, 266/1-4, 265, 265/1, 266, 266/1-4.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
Sodišče lahko ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve samo, če ugotovi, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji oziroma opustitvami onemogočiti oziroma znatno otežkočiti izterjavo. Za tako ugotovitev pa ne zadošča samo okoliščina, da je dolžnik prezadolžen oziroma trajneje nelikviden.
Nekaj mesecev star otrok (sam po sebi) ne more predstavljati razloga za odložitev izvršbe. "Tretji" lahko vloži le ugovor, ne pa predloga za odložitev izvršbe.
ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629, 262, 262/1, 262/2, 263, 267, 629.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe
Če izvajalec razdre pogodbo o delu, je naročnik vselej upravičen do zmanjšanja dogovorjenega plačila za stroške, ki jih izvajalec ni imel, pa bi jih bil moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi do zmanjšanja za tisto, kar je izvajalec zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Do odškodninskega zahtevka zoper izvajalca pa je naročnik upravičen le v primeru izkazane škode zaradi ravnanja izvajalca ter pod pogoji siceršnjega obstoja vseh elementov za izvajalčevo odškodninsko odgovornost po pravilih o povrnitvi izvenpogodbene škode (269. člen ZOR), upoštevaje pri tem še specialne določbe 262., 263., 266. in 267. člena ZOR.