pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.
V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku.
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prekinila dobavo vode do stanovanja, ne predstavlja protipravnega dejanja. Prekinitev dobave vode v prostore, ki jih posameznik uporablja kot stanovanje, zagotovo predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine. V obravnavanem primeru sorazmernosti ukrepa tožene stranke s težo posega v ustavno pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, sodišče prve stopnje ni presojalo.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do sklenitve najemne pogodbe
Pritožbeno sodišče se navedenemu stališču pridružuje in ocenjuje, da ima izpodbijana sodba prav, ko ugotavlja, da je imel tožnik v času pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe zgolj položaj ožjega družinskega člana, stanovanjsko pravico pa je imela njegova žena, ki jo je, vsaj formalno, tudi izkoristila, čeprav je sredstva za nakup stanovanja v celoti prispevala hči. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik ni upravičen do sklenitve najemne pogodbe kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odpoved pogodbe - razlaga nejasnih določil pogodbe
Res je sicer, da je v primeru, če je besedilo pogodbe sestavila tožena stranka, treba nejasna določila razlagati v korist tožeče stranke, kot to določa 83.čl. OZ, vendar pa je treba pri tem upoštevati jasno določilo 1.odst. 82.čl. OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, v konkretnem primeru pa ne gre za nejasno določilo, ki bi potrebovalo kakršnokoli dodatno tolmačenje.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - formulacija zahtevka
Formulacija zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju se formalno res glasi kot ugotovitveni zahtevek, ki pa to po vsebini ni, saj gre dejansko za uveljavljanje tega, da določena pravna dejanja tožnika nimajo učinka proti stečajni masi tožnika v stečaju.
Zakoniti zastopnik tožnika je stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče. Če ta ne prebiva v kraju, v katerem je sedež stečajnega dolžnika, mu je treba stroške za prihod na sodišče vsekakor priznati.
pogoji za začasno odredbo - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve
Dolžnikovo ravnanje, ko prodaja nepremičnine, je mogoče opredeliti kot tako ravnanje, ki ga ima v mislih 2.odst. 270.čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik je kot verodostojno listino priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ter obračun zamudnih obresti za neplačane račune. Obe listini, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, pa dejansko vsebujeta sestavine, na katere je v svojem ugovoru in sedaj tudi v pritožbi opozoril dolžnik.
ZIZ člen 141, 141/2, 141, 141/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo, kar je v korist dolžnika ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo. Tako se pokaže, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar je pritožba nedovoljena.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila med tožečo stranko in družbo M.M. sklenjena kupoprodajna pogodba po kateri je tožeča stranka prodala tej družbi pohištvo, obveznost plačila kupnine pa je bila z novo pogodbo prenovljena v obveznost vrniti posojilo, ima pritožba prav, da je za odločitev, ali je tožena stranka dolžna vrniti posojilo, bistven odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz posojilne pogodbe izpolnila.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 333, 105a, 105a/1, 105a/2, 333.
dokazilo o plačilu dolžne sodne takse - predlog za oprostitev - izpodbijanje pravnomočne odločitve
Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni.
SZ člen 22, 145, 22, 145, 22, 145. ZIZ člen 23, 23.
izterjava stroškov upravljanja - pogodba o prenosu nalog za upravljanje - aktivna legitimacija
Tožeča stranka obstoja pogodbe o prenosu nalog za pooblaščeno organizacijo, ni dokazala, zato ne more v tem postopku uspešno v svojem imenu izterjevati stroškov od toženke.
Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti ne more zavezovati delavca, ki mu delodajalec za spoštovanje prepovedi ne zagotavlja primerne odmene. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oz. opravljanja poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.
Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena.
asignacijska pogodba – nakazilo – razmerje med prejemnikom in nakazancem – ugovori nakazanca
Zaveza asignata je samostojna zaveza napram asignatarju, povsem ločena od temeljnega posla, ki sta ga sklenila asignat in asignant, torej neodvisna od kritnega razmerja med asignantom in asignatom ter valutnega razmerja med asignantom in asignatarjem. Zato asignat ne more zoper asignatarja uveljavljati ugovora iz temeljnega pravnega razmerja, lahko pa zoper njega uveljavlja tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. Ugovori, ki temelje na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, so npr. ugovori, da je bil sprejem vezan na pogoj ali rok.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.
Zgolj dejstvo, da prvostopno sodišče ni odločilo o umiku tožbe po podrejenem tožbenem zahtevku, še ne dokazuje, da tega ni obravnavalo. Tudi tega ne dokazuje priglašena intervencija Z. T. ter dejstvo, da s priglasitvijo stranske intervencije ni uspela.
Prvostopno sodišče pravilno poudarja, da je za presojo pravne narave pogodbe odločilna njena vsebina in ne njeno poimenovanje, česar ne spremeni dejstvo, da je podpisana s strani vseh pogodbenih strank. Temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to je, da je vsak od njih imel terjatev do predhodnika (oziroma v obrnjenem vrstnem redu do naslednika).
Po 6. odst. 38. čl. ZIZ je dolžan upnik povrniti dolžniku stroške le v primeru, če mu jih je neutemeljeno povzročil. S tem, ko je upnik v obravnavanem primeru predlagal nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, ki sta bila v sodnem registru vpisana kot družbenika izbrisane družbe, pa nikakor ni mogoče zaključiti, da je dolžnikoma neutemeljeno povzročil stroške.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ustrezna zaposlitev
Delodajalec delavcu z namenom, da mu zagotovi drugo delo ali pa zaposlitev pod spremenjenimi pogoji v smislu 3.odstavka 88. člena ZDR, ni dolžan ponuditi dela, za opravljanje katerega se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, kot je določena za opravljanje dela, ki ga je delavec opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav je delavčeva dejanska izobrazba višja od zahtevane za delovno mesto, na katerem je delal po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delodajalec odpovedal (delavec je bil zaposlen na delovnem mestu, za katero se je zahtevala IV. stopnja izobrazbe, imel pa je V. stopnjo izobrazbe).