ZIZ člen 141, 141/2, 141, 141/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo, kar je v korist dolžnika ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo. Tako se pokaže, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar je pritožba nedovoljena.
ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2. UZITUL člen 1, 1.
nevarna dejavnost - izvedba vojaške vaje - pasivna legitimacija rs kot pravne naslednice sfrj
Po določbi 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo SRS in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Ker je Slovenija tedaj prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA, kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije oz. na organ SFRJ, so bile enote JLA, ki so delovale na območju takratne SR Slovenije, tudi njene vojaške enote (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 699/95 z dne 24.6.1997). Zato ni moč sprejeti pritožbene navedbe, da je bila JLA zgolj zvezna in ne tudi slovenska vojska. Na podlagi teh ugotovitev se zato izkaže, da je izpodbijani zaključek o odškodninski odgovornosti naše države na podlagi 1. čl. citiranega ustavnega zakona povsem pravilen.
Upnik je kot verodostojno listino priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ter obračun zamudnih obresti za neplačane račune. Obe listini, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, pa dejansko vsebujeta sestavine, na katere je v svojem ugovoru in sedaj tudi v pritožbi opozoril dolžnik.
pravdni stroški - umik tožbe - napačen sklep o napotitvi na pravdo v stečajnem postopku
Do vložitve tožbe in s tem stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, je prišlo zaradi napačne napotitve na pravdo. Na pravdo je bila napačno napotena tožeča stranka in to predstavlja naključje, ki se je njej primerilo. V skladu s 1. odstavkom 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, nosi stranka sama.
Zakon o pravdnem postopku samo izjemoma dopušča možnost, da sodišče v dokazne namene izvede dokaz z zaslišanjem samo ene stranke (258. člen ZPP). S tem ko je prvostopenjsko sodišče zaslišalo samo toženo stranko in ocenilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke ne bi prispevala k dodatnejši razjasnitvi dejanskega stanja, je dejansko izvedlo vnaprejšnjo dokazno oceno dokaza, ki ga sploh ni izvedlo. Takšno postopanje pa pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - ekonomski razlog - kriteriji - zaposlitev za določen čas
Upad naročil, zaradi katerega je morala tožena stranka prerazporejati delovni čas tako, da so delavci večkrat ostajali doma, predstavlja ekonomski razlog, ki opravičuje odločitev, da bo na posameznem delovnem mestu zmanjšala število izvajalcev. Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti uporabiti kriterijev, ki jih določa kolektivna pogodba.
Zaposlitev dveh delavcev za določen čas ne dokazuje, da ni bilo utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj zaposlitve za določen čas ni mogoče šteti za ustrezno zaposlitve, ki bi jo bila dolžna tožena stranka ob odpovedi ponuditi tožnici.
Predlog za plačilo odškodnine po 2. odst. 118. člena ZDR mora stranka izrecno uveljaviti do zaključka glavne obravnave, sodišče o tem ne sme odločiti brez strankinega predloga. Če pa ugotovi, da bi bilo potrebno za pravično presojo zadeve odločiti o sodni razvezi in odškodnini, mora o takšni rešitvi spora seznaniti stranke v okviru materialno-procesnega vodstva, da se lahko o tem izjasnijo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost - grožnja - odpravnina - sprememba delodajalca
Sodišče prve stopnje bi moralo neustrezno oblikovani podredni tožbeni zahtevek (identičen primarnemu tožbenemu zahtevku) zavrniti iz istih razlogov, kot je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Tožbe s takšnim zahtevkom ni pravilno zavreči, saj ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
Prepričevanje predstavnikov prvotožene stranke, naj tožnica podpiše pogodbo o zaposlitvi pri drugotoženi stranki, ker bo sicer ostala brez zaposlitve in pravic, ne pomeni nedopustne grožnje, ki bi lahko povzročila utemeljen strah. Ker njena volja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni bila obremenjena z napako, je tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
Prvotožena in drugotožena stranka sta se s pogodbo o prevzemu delavcev (tudi tožnice) dogovorili, da se bo njihova delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upoštevala, kot da niso spremenili zaposlitve. Takšna zaveza je pravno veljavna in izenačuje tožničin položaj s položajem delavca, ki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpiše novo pogodbo o zaposlitvi pri dotedanjem delodajalcu. Iz tega razloga ji pri temu delodajalcu (prvotoženi stranki) ne pripada odpravnina, saj bo lahko ob morebitni kasnejši odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (drugotoženi stranki) uveljavljala višjo odpravnino ob upoštevanju delovne dobe pri obeh delodajalcih.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 336, 336/1, 356, 336, 336/1, 356.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje s sodbo ugotovljene terjatve - začetek teka roka
Desetletni rok za zastaranje terjatve iz izvršilnega naslova prične teči naslednji dan po tem, ko je sodba postala pravnomočna. Takrat je namreč upnik pridobil pravico terjati izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z načelom odprtega sojenja obe stranki seznaniti z možnostjo odločitve po 2. odst. 118. čl. ZDR. S tem bi tožnici dalo možnost, da postavi odškodninski zahtevek, o katerem bi odločilo skupaj z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje odločilo o tem, kar sploh ni bilo predlagano oziroma zahtevano, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino, razveljavilo.
ZDR v zvezi s pravico do povračila stroškov za prehrano izrecno ne določa, da mora biti povračilo teh stroškov vedno v denarni obliki (kot je to npr. določeno za plačo). Tudi po novi delovno pravni zakonodaji je mogoče to pravico s kolektivno pogodbo urediti na drug ustrezen način. Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi, da je delodajalec praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in kakovosti in le tedaj, če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške prehrane v denarnem znesku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka je opravila uskladitev internih aktov z novim ZDR, zaradi česar je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je podpisal. Sodišče prve stopnje je spor zmotno presojalo po določilu 47. člena ZDR, ker ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka tožniku pred tem že redno odpovedala prejšnjo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ne gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj iz 48. člena ZDR izhaja, da je potrebno v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov iz 1. odstavka 88. člena ZDR in obstajajo razlogi za nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delu, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v skladu z 90. členom ZDR.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - član sveta delavcev
Tožnik kot član sveta delavcev glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj ni ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
V zakonu ni določeno, da mora biti delavcu med prejemom pisne obdolžitve in zagovorom zagotovljen določen minimalen čas za pripravo na obrambo. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala po tem, ko je tožniku glede očitane kršitve (odklonitev dela v zvezi z usposobitvijo knjigomata, neopravičeni izostanek z dela, opustitev vodenja evidence o opravljenem delu) določila petdnevni rok za pripravo na zagovor, je zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je sicer kot prodajalka naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, predvsem ni spoštovala zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, med katere sodita pravočasen polog denarja in ustrezno vodenje dokumentacije. Kljub temu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj tožena stranka v tem postopku ni ugotavljala, ali so podane okoliščine in interesi obeh strank, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
Obveznost delodajalca, da delavcu hkrati z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe, ker obstaja možnost za njegovo zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma za dokvalifikacijo oziroma prekvalifikacijo, je podana le, kadar gre za ponudbo ustrezne zaposlitve v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR. Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni nezakonita, če delodajalec hkrati z odpovedjo delavcu ne ponudi pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto, uvrščeno v VII. tarifni razred, zato ponudba zaposlitve na delovno mesto poslovodje V, ki je uvrščeno v V. tarifni razred, ni ponudba ustrezne zaposlitve.
Po skrbni in logični dokazni oceni izvedenih dokazov je sodišče prišlo do pravilnih pravno pomembnih dejanskih ugotovitev in na podlagi njih do pravilnega sklepa o tem, da so delavci stranskega intervenienta pri izvajanju preiskave ravnali v skladu s pravili stroke, kršili pa tudi niso pojasnilne dolžnosti, zaradi česar odškodninska obveznost tožene stranke ne obstaja
ZZZDR člen 59, 59. ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337.
zapuščina - stvarnopravni zahtevek - skupno premoženje - zapuščinski postopek
Pritožbene trditve, da predstavlja premoženje, ki je kot zapuščina ugotovljeno v izpodbijanem sklepu kot skupno premoženje pritožnika in pokojne zapustnice vsakega do 1/2 ter da v zapuščino torej lahko sodi le polovico tega premoženja, pomenijo pritožbeno novoto, ki pa jo glede na določila 337. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju ni mogoče v tej fazi postopka upoštevati.
Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice na temelju skupnega pridobivanja ter pravnomočni sklep o dedovanju ali volilu veže stranke samo glede odločbe o pravici do dedovanja.
Zaključek, da tožnik v tožbi ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek in s katerimi bi utemeljil temelj ter višino zahtevanega zneska odškodnine oziroma višino nastale škode, za odškodnino zaradi izgubljenega dobička (na katero je to sodišče iz tožbenih navedb sklepalo) pa ni zatrjeval, da je imel namen tak dobiček pridobiti, zaradi česar ni izkazal, da je gotovo, da bi mu vtoževana škoda nastala, pomeni, da tožnik v tožbi življenjskega primera ni v zadostni meri individualiziral, da bi njegova trditvena podlaga omogočila popolno identifikacijo tožbenega zahtevka, takšna tožba pa ni nesklepčna, kot je zaključilo prvostopno sodišče, temveč je nepopolna, zato je (še) ni mogoče vsebinsko obravnavati.
Sodišče bi lahko predlagateljico glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o uveljavljani taksni oprostitvi, tudi zaslišalo, lahko pa bi se poslužilo tudi možnosti po 4. odst. 169. čl. ZPP, ko lahko o tem zasliši tudi nasprotno stranko.
roditeljska pravica - razmerja med starši in otrokom - onemogočanje stikov z očetom - varstvo in vzgoja otroka
V primeru, ko eden od staršev neutemeljeno onemogoča stike otroka z drugim staršem, je to že ravnanje, ki otroku ni v korist in ga ogroža, zato je treba oceniti le, ali morda kakšna druga okoliščina vendarle narekuje odločitev, da otrok kljub takšnemu ravnanju ostane pri tistemu od staršev, ki ravna otroku v škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v tem primeru takšnih okoliščin ni.
Sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je toženka stike med očetom in sinom onemogočala, da iz dosedanjega ravnanja toženke izhaja, da je zelo verjetno, da jih bo onemogočala tudi v prihodnje, pri čemer za takšno ravnanje po oceni izvedenke in po oceni strokovnjakov CSD ni imela nobenega utemeljenega razloga. Pomembno je, da je izvedenka ugotovila, da je otrok čustveno navezan tudi na očeta, zaradi česar z vidika otrokove koristi premestitev za otroka ne bo pomenila grožnje za njegov čustveni razvoj. S stališča ocene, ali bi bila premestitev otroka v njegovo škodo pa je pomembno tudi, da je sodišče ugotovilo, da je bil otrok prisoten ob toženkinih konfliktih z bivšim partnerjem, da je bil deležen toženkinih izbruhov jeze in da fotografije v kazenskem spisu K . (Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pod K. zoper toženko teče tudi postopek zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, ker naj bi mati od marca 2005 do junija 2005 v prepiru z zunajzakonskih partnerjem kričala nad sinom, ga puščala brez nadzora in ni poskrbela za čistočo in zdrave bivalne razmere) izkazujejo z vidika higiene manj primerne pogoje za življenje otroka. Ob oceni, da ima oče ustrezne bivalne pogoje, da je v obdobju, ko je bil sin pri njem, zanj ustrezno skrbel, da oče sodeluje s CSD, medtem ko se mati na pozive CSD ne odziva, da na srečanja na CSD prihaja urejen in trezen (glede na materine očitke o zlorabi alkohola) ob ugotovitvi, da je otrok na očeta čustveno navezan, da pravdni stranki živita v istem kraju, kar pomeni, da otrok tudi ne bo spremenil širšega bivalnega okolja, je po oceni višjega sodišča v celoti pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je glede na vse navedene okoliščine v tem trenutku otroku najbolj v korist oziroma najmanj v škodo, da zanj skrbi oče, mati pa z A. ohranja redne stike.