• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    VSK sklep I Cpg 86/2006
    9.11.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSK02040
    ZGD člen 544, 544. ZPPSL člen 47, 47. ZSreg člen 8, 8.
    postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo
    Ker preoblikovanje učinkuje šele z vpisom v sodni register, v konkretnem primeru pa je bil sklep o preoblikovanju sprejet pod odložnim pogojem potrditve prisilne poravnave in torej bi začel veljati pred vpisom v sodni register, tak način finančne reorganizacije ni pravno dopusten. Sodišče presoja skladnost načrta finančne reorganizacije z določili ZPPSL po sedanjem pravnem stanju dolžnika, torej upoštevajoč v konkretnem primeru, da gre za komanditno družbo. Po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa res ni dopustno, da bi načrt finančne reorganizacije vseboval že spremembo organizacijsko-pravne oblike dolžnika in to preden bi bila le-ta vpisana v sodni register.

     
  • 302.
    VDS sodba Pdp 614/2005
    9.11.2006
    delovno pravo
    VDS03899
    ZDR člen 118, 118/1, 118/2, 118, 118/1, 118/2.
    pogodba o delu - odškodnina
    Kadar sodišče skladno z 2. odstavkom 118. člena ZDR brez predloga delavca sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, lahko prisodi odškodnino po pravilih civilnega prava iz 1. odstavka istega člena tudi brez zahtevka delavca.

     
  • 303.
    VSL Sklep I Cpg 629/2006
    9.11.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00030828
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 387/2.
    družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenehanje družbe - redno prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe - razdelitev premoženja - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - nedovoljenost pritožbe
    Pravno zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbi 205. in 208. člena ZPP o prekinitvi postopka za tožečo stranko in o nadaljevanju z njenimi pravnimi nasledniki - pritožniki. Iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče izbrisalo tožečo stranko na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 387. člena ZGD. Takšen izbris pa ima drugačne pravne posledice kot izbris družbe po skrajšanem postopku (394. člen ZGD) ali izbris družbe po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, pri katerih zaradi posebne izjave delničarjev o prevzemu dolga pride do pravnega nasledstva. Ker se v okviru likvidacijskega postopka po določbah 372. - 393. člena ZGD dokončajo vsa obstoječa pravna razmerja in razdeli premoženje družbe, takšen pravni subjekt z izbrisom iz sodnega registra preneha brez pravnih naslednikov.
  • 304.
    VDS sklep Pdp 167/2006
    9.11.2006
    delovno pravo
    VDS0004203
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
    ničnostna tožba - sodna poravnava - kolektivni delovni spor - stranka postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
    Dejstvo, da tožnik ni pooblastil prvotožene stranke (sindikata) za sklenitev sodne poravnave v kolektivnem delovnem sporu, ni povzročila ničnosti sklenjene poravnave, saj je šlo za kolektivni delovni spor med toženima strankama (sindikatom in delodajalcem), v katerem tožnik ni imel položaja stranke oziroma udeleženca. Ker lahko – v kolikor meni, da mu drugotožena stranka (delodajalec) iz naslova neizplačanih plač dolguje višji znesek, kot mu je bil priznan s sporno sodno poravnavo – neposredno vloži dajatveno tožbo za plačilo navedenega zneska, za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti poravnave ne izkazuje pravne koristi in jo je potrebno zavreči.

     
  • 305.
    VSK sklep I Cpg 182/2006
    9.11.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003578
    ZIZ člen 23, 53, 55, 62, 23, 53, 55, 62.
    verodostojna listina
    Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme.

     
  • 306.
    VSL sklep III Cp 4268/2005
    9.11.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51613
    ZIZ člen 15, 63, 63/1, 15, 63, 63/1. ZPP člen 141, 142, 394, 394-3, 141, 142, 394, 394-3.
    vročitev predloga - register stalnega prebivališča - obnova postopka
    Napačno je izhodišče, da je vročitev pravilna že zgolj zato, ker je

    dolžnica šele kasneje, že po opravljeni vročitvi s fikcijo,

    spremenila stalno prebivališče, v času, ko je bila opravljena

    vročitev po 141. členu ZPP, pa je imela stalno prebivališče na

    naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu in kamor ji je sodišče

    tudi vročilo pisanje. Dolžnica je namreč v predlogu za obnovo

    postopka zatrjevala, da dejansko na naslovu, kjer je imela

    prijavljeno stalno prebivališče, ni živela že od januarja 2004,

    formalno pa je spremembo stalnega prebivališča uredila šele

    v oktobru 2004. Navedla je tudi, da je bila vse od januarja

    2004 dejansko odsotna z naslova tedanjega stalnega prebivališča. V

    primeru, ko se fizična oseba preseli pred vložitvijo tožbe, osebna

    vročitev na naslovu uradnega prebivališča ni možna. Če pa vročevalec

    na takem naslovu opravi fiktivno vročitev (ker je npr. tam bil še

    vedno izpostavljen hišni predalčnik z njenim imenom), je mogoča

    obnova postopka. Dolžnica v konkretnem primeru zatrjuje obnovitveni

    razlog iz 3. točke 394. člena ZPP.

     
  • 307.
    VSK sklep I Cp 416/2006
    8.11.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK03107
    ZD člen 33, 33.
    izločitveni zahtevek
    Gospodinjski predmeti, katerih izločitev na podlagi 33. člena Zakona o dedovanju predlaga prva dedinja niso predmet izpodbijanega sklepa, saj predlog do konca zapuščinske obravnave ni bil dovolj natančno opredeljen, da bi ga sodišče lahko obravnavalo in da bi se ostali dediči lahko o njem izrekli.

     
  • 308.
    VSK sodba I Cp 1192/2006
    8.11.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK03037
    ZZK člen 21, 101, 21, 101. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 243, 243/1, 244, 244/1.
    vknjižba v zemljiško knjigo - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - prenos lastninske pravice - izbrisna tožba - izdaja sodbe
    Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi take tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej gre za izbris izpodbijane vknjižbe. Vpis v zemljiško knjigo mora biti namreč opravljen tudi v skladu s predpostavkami, ki jih predvidevajo predpisi materialnega prava. Ko je enkrat vpis opravljen, nastopi sicer izpodbojna domneva, da pravica, ki je vpisana, obstaja in da je oseba, ki je vpisana (v konkretnem primeru toženec) tudi objekt te pravice in je opravljeni vpis tudi po materialnem pravu pravilen. Če pa ni, mora tisti, ki meni, da je nasprotno, to dokazati, in tak vpis izpodbijati z izbrisno tožbo. Pravilno je zato zahtevek uveljavljan proti tožencu, torej osebi, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, zaradi vknjižbe pa so kršene pravice tožnice, ki je kupec predmetnega stanovanja.

     
  • 309.
    VSC sklep Cp 1390/2006
    8.11.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC01322
    ZZK-1 člen 114, 115, 133, 147, 148, 114, 115, 133, 147, 148.
    poočitev - zaznamba prepovedi
    V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 76.c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor o prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi je ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila spremenjena vrsta rabe nepremičnine in parcelna številka, ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi.

     
  • 310.
    VSL sklep I Cp 2790/2006
    8.11.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51265
    ZBPP člen 46, 46.
    stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
    O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.

     
  • 311.
    VSK sklep I Cp 407/2006
    8.11.2006
    sodne takse
    VSK02079
    ZST člen 12, 12.
    sodna taksa za pritožbo - postopek delitve solastnine
    Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah, in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa.

     
  • 312.
    VSL sklep I Kp 829/2006
    8.11.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL0023065
    URS člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2.
    zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
    Ustava Republike Slovenije v III. odstavku 29. člena kot pravno jamstvo ob popolni enakopravnosti zagotavlja vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, izvajanje dokazov v njegovo korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (I. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tiste, ki so materialnopravno relevantni. Obstoj in pravna relevantnost takega dokaza mora obramba utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (I. odstavek 17. člena ZKP), v okviru te dolžnosti pa mora pod zgoraj navedenimi pogoji poskrbeti, da se omogoči izvedba dokazov, ki bi lahko bili v korist obdolženca. Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po II. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.

     
  • 313.
    VSK sklep Kp 364/2006
    8.11.2006
    kazensko materialno pravo
    VSK02705
    KZ člen 25, 25.
    sostorilstvo - opis kaznivega dejanja
    V danem primeru bi prišla v poštev prva oblika, to je sodelovanje pri izvršitvi oz. sostorilstvo v ožjem smislu, ki bo podana tedaj, kadar storilec uresniči vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja in ob pogoju, da se ob tem zaveda, da skupaj z drugim sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja. Oba navedena pogoja morata biti podana v času izvrševanja kaznivega dejanja in ker naj bi obdolženca oškodovanko vsaj enkrat brcnila tedaj, ko je ta po prejetih udarcih s strani obdolženca padla na tla, tak opis dejanja že sam po sebi izpolnjuje elemente sostorilstva.

     
  • 314.
    VSL sodba I Cpg 540/2005
    8.11.2006
    obligacijsko pravo
    VSL07080
    ZOR člen 421, 421/1, 421, 421/1. ZPP člen 195, 195.
    solidarne obveznosti - navadno sosporništvo - obveznost plačila za porabljeno vodo
    Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.

    Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.

     
  • 315.
    VSM sodba I Kp 34/2006
    8.11.2006
    kazensko materialno pravo
    VSM20507
    KZ člen 261, 261/1, 261, 261/1. ZKP člen 92, 92/1, 92/1-1-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 391, 92, 92/1, 92/1-1-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 391. ZUP člen 135, 135-4, 135, 135-4.
    zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
    Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena

     
  • 316.
    VSK sodba I Cp 1091/2005
    8.11.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02645
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
    Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.

     
  • 317.
    VSL sklep II Cp 578/2006
    8.11.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL52444
    ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/3, 280, 280/1, 281, 281/3.
    darilna pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje neodplačnih razpolaganj
    V primeru neodplačnega razpolaganja zakon določa ne izpodbijano domnevo, da je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z dejanjem škoduje upniku. V škodo upnika sklenjene neodplačne pogodbe je torej mogoče izpodbiti, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oziroma ni vedela, da z dejanjem škoduje upniku. Tudi ni važno, kdaj je upnikova terjatev nastala. Terjatev mora obstajati v trenutku vložitve tožbe, nastala pa je lahko pred ali tudi po dolžnikovem pravnem dejanju, ki ga upnik želi izpodbiti. To pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstajal, kot upnik že takrat, ko je dolžnik storil izpodbojno dejanje, lahko je postal upnik šele kasneje.

     
  • 318.
    VDSS sodba Psp 369/2005
    8.11.2006
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
    VDS0004638
    ZZVN člen 13, 13/4. ZPIZ člen 52.
    žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
    ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
  • 319.
    VSK sodba I Cp 1192/2005
    8.11.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK02065
    ZOR člen 451, 451. ZZK člen 21, 86, 101, 102, 21, 86, 101, 102. ZZK-1 člen 148, 243, 244, 148, 243, 244.
    izbrisna tožba - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pristop k dolgu
    Vpisi pravic v zemljiški knjigi niso abstraktni in so se lahko opravili le, če so utemeljeni v predloženih listinah, iz katerih je izkazan pravni naslov za pridobitev določene pravice, v tem primeru lastninske pravice.

     
  • 320.
    VSL sodba II Cp 5065/2006
    8.11.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL52439
    ZOR člen 154, 154. URS člen 26, 26.
    odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost naznanitelja kaznivega dejanja
    Ustavitev kazenskega postopka zaradi izdaje zavrnilne sodbe nima za posledico odškodninske odgovornosti države. Država odgovarja samo zaradi protipravnega ravnanja organov pregona. Tisti, ki poda kazensko ovadbo zoper neznanega storilca ni odškodninsko odgovoren, razen če se dokaže, da je podal krivo ovadbo.

     
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>