Tožeča stranka v tej tožbi zahteva pravično denarno odškodnino. Tak zahtevek mora biti določen in to za vsako obliko negmotne škode posebej, tudi če škoda izvira iz istega škodnega dogodka. Če tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode ni tako opredeljen, torej jasno opredeljen, mora sodišče ravnati po določbah 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to pomanjkljivost mora torej odpraviti v okviru predhodnega preizkusa tožbe.
žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
Če ena stranka želi izpolnjevati pogodbo, druga stranka pa izpolnitev odklanja, potem kriva stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe. V takem primeru je umestna sprememba pogodbe.
Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.
zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena
Pooblaščenka toženca se je dne 28.2.2006 z dopisom z dne 27.1.2006, odzvala na poziv sodišča za plačilo sodne takse in šele takrat trdila, da je s pritožbo zoper sodbo predložila tudi dokazila (čeprav jih ni), hkrati pa sodišču dostavila kopije treh listin (dokaz B4, B5, B6), ki prav tako ne izpolnjujejo pogojev iz 13. člena ZST za taksno oprostitev.
plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
V danem primeru bi prišla v poštev prva oblika, to je sodelovanje pri izvršitvi oz. sostorilstvo v ožjem smislu, ki bo podana tedaj, kadar storilec uresniči vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja in ob pogoju, da se ob tem zaveda, da skupaj z drugim sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja. Oba navedena pogoja morata biti podana v času izvrševanja kaznivega dejanja in ker naj bi obdolženca oškodovanko vsaj enkrat brcnila tedaj, ko je ta po prejetih udarcih s strani obdolženca padla na tla, tak opis dejanja že sam po sebi izpolnjuje elemente sostorilstva.
V primeru neodplačnega razpolaganja zakon določa ne izpodbijano domnevo, da je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z dejanjem škoduje upniku. V škodo upnika sklenjene neodplačne pogodbe je torej mogoče izpodbiti, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oziroma ni vedela, da z dejanjem škoduje upniku. Tudi ni važno, kdaj je upnikova terjatev nastala. Terjatev mora obstajati v trenutku vložitve tožbe, nastala pa je lahko pred ali tudi po dolžnikovem pravnem dejanju, ki ga upnik želi izpodbiti. To pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstajal, kot upnik že takrat, ko je dolžnik storil izpodbojno dejanje, lahko je postal upnik šele kasneje.
V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 76.c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor o prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi je ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila spremenjena vrsta rabe nepremičnine in parcelna številka, ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - predpostavke za odpoved - vročitev vabila stranki po pooblaščencu
Vabilo za glavno obravnavo je bilo toženki vročeno po njenem pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev.
Pravni standard nadzora v šoli (vrtcu) je odvisen od: starosti otroka, duševne zrelosti in osebnih lastnosti otroka, števila nadzorovanih otrok, vedenja o psihofizičnem stanju otroka v času opravljanja varstva oziroma nadzora nad njim.
Objektivni element motenja posesti je tudi protipravnost in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oz. dejanja in ravnanja, za katere stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
V primeru trčenja osebnega vozila in kolesa se uporabljajo pravila o objektivni odgovornosti. Ko se uporabljajo ta pravila, pa krivda ni predpostavka odškodninske odgovornosti, saj temelji objektivna odgovornost na odgovornosti za vzrok in ne na odgovornosti za protipravno ravnanje.
plačilo zavarovalnine - poravnava - stanje invalidnosti - nova poškodba
Kdaj je bilo zaključeno zdravljenje po poškodbi z dne 26.06.1999 je ugotovil izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Zapisal je, da je bilo v prvi fazi zdravljenje zaključeno 13.02.2000. To pa pomeni, da je bilo zdravljenje zaključeno pred sklenitvijo poravnave in se izkažejo za neutemeljena vsa tožnikova izvajanja, da je bila poravnava sklenjena preuranjeno, ko stanje invalidnosti še ni bilo dokončno. Tožnik pa se je ponovno poškodoval 12.02.2001, (kar je prav tako ugotovil izvedenec medicinske stroke) to je leto dni po zaključenem zdravljenju in tudi po vložitvi tožbe v tej pravdni zadevi. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju zatrjevanja pravno pomembnih dejstev s strani tožnika, saj ta invalidnosti po poškodbi z dne sploh ni uveljavljal, čeprav bi to glede na določilo 9. odstavka 13. člena splošnih pogojev tožene stranke lahko storil, ker je prišlo do ponovne poškodbe že prej poškodovanega uda.
ZPP člen 338, 338-2, 340, 355, 338, 338-2, 340, 355.
premoženjska in nepremoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec cestnoprometne stroke - temelj odškodninske odgovornosti
iz zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi izhaja, da je bil kraj obravnavane prometne nesreče skiciran in fotografiran. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvedenec lahko vpogleda omenjeno skico in fotografije in tako oceni mehanizem nastanka prometne nesreče, predvsem pa to ali je morebiti tožeča stranka kot voznica vozila prehitro, kot je to ves čas postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi zatrjevala tožena stranka in kot je to izpovedala tudi zavarovanka tožene stranke.
Če sodišče zavrne predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži predlog za določitev nujne poti preko iste nepremičnine, za kar v obravnavani zadevi tudi gre, se tak zahtevek ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Načelo ne bis in idem pride v poštev le, če je zahtevek za določitev nujne poti identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.