Glede na usklajena izračuna obeh izvedencev in dejstva, da je tožnik prilagodil svoj zahtevek zanj manj ugodnemu mnenju, pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je dokazni predlog toženca o postavitvi tretjega izvedenca gradbene stroke zavrnilo (tretji odstavek 254. člena ZPP).
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika) in nima sposobnosti biti stranka. Za zapustnikove dediče sodišče lahko razglasi dediče med postopkom preminulega dediča, ki so z dedovanjem po njem v celoti vstopili v njegov položaj, tudi v pravico dedovanja po zapustniku. 134. člen ZD je primer dedne transmisije, po kateri dedna pravica umrlega dediča preide na njegove dediče.
premoženjsko pravna razmerja izvenzakonskih partnerjev – izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze – pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema – oblika notarskega zapisa – pomanjkanje oblike – ničnost – skupno premoženje – vlaganje v posebno premoženje enega zakonca – obligacijski zahtevek – nastanek nove stvari – stvarnopravni zahtevek
Za premoženjsko pravna razmerja izvenzakonskih partnerjev veljajo enaka pravila kot pri zakonski zvezi. Tak zaključek izhaja iz 12. čl. ZZZDR, čim pa veljajo za premoženjskopravna razmerja izvenzakonskih partnerjev enaka pravila kot pri zakoncih, pa morajo biti tudi pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema sklenjene v skladu z določbo 1. tč. 47. čl. Zakona o notarjatu v obliki notarskega zapisa.
Objektivni element motenja posesti je tudi protipravnost in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oz. dejanja in ravnanja, za katere stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
ZPP člen 338, 338-2, 340, 355, 338, 338-2, 340, 355.
premoženjska in nepremoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec cestnoprometne stroke - temelj odškodninske odgovornosti
iz zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi izhaja, da je bil kraj obravnavane prometne nesreče skiciran in fotografiran. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvedenec lahko vpogleda omenjeno skico in fotografije in tako oceni mehanizem nastanka prometne nesreče, predvsem pa to ali je morebiti tožeča stranka kot voznica vozila prehitro, kot je to ves čas postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi zatrjevala tožena stranka in kot je to izpovedala tudi zavarovanka tožene stranke.
Izpodbijani sklep je pravzaprav izdan preuranjeno. Prav tako pritožnik pravilno opozarja na nelogičnost odločitve, da bi moral nasprotni udeleženec v pravdi dokazovati višino predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju (in ne svojega).
dedovanje – povečanje vrednosti zapuščine – povečanje s sredstvi in z delom – namen 32. čl. ZD
Napačno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo upoštevati koristi, ki jih je imela tožnica s tem, ko je živela na kmetiji s svojo družino. Takšno stališče je namreč v nasprotju z namenom 32. čl. ZD.
ZIZ člen 40, 43, 43/2, 40, 43, 43/2. ZPP člen 105, 339, 339/2-12, 105, 339, 339/2-12.
vročanje sklepa o izvršbi - dejansko prebivališče - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ni pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč ne more samo svojega sklepa, ki ga je izdalo, razveljaviti, kajti s tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.
Zgolj nalog za plačilo dela odškodnine, še ne dokazuje dejstva, da je tožeča stranka tega dne tudi dejansko prejela denarni znesek odškodnine na svoj račun. Škoda pomeni zmanjšanje premoženja, premoženje določenega subjekta (aktiva) pa zmanjšujejo tudi dolgovi oz. obveznosti (pasiva).
ZPP člen 244, 245, 252, 252/2, 244, 245, 252, 252/2.
postavljeni izvedenec - več izvedencev - nagrada
Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, potrebne za izdelavo mnenja, se mora s tako zahtevo obrniti na sodišče (v skladu z 2. odst. 252. čl. ZPP), ki mora o tem odločiti.
V primeru trčenja osebnega vozila in kolesa se uporabljajo pravila o objektivni odgovornosti. Ko se uporabljajo ta pravila, pa krivda ni predpostavka odškodninske odgovornosti, saj temelji objektivna odgovornost na odgovornosti za vzrok in ne na odgovornosti za protipravno ravnanje.
ZOR člen 200, 200. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju člen 7, 7.
odškodnina - zdravo življenjsko okolje - kršitev pravice osebnosti - imisije
Prvostopno sodišče je premalo upoštevalo, kako navedene povečane imisije in obremenitev okolja vplivajo konkretno na tožnico kot oškodovanko. Potrebno je upoštevati lego stanovanjske hiše oziroma oddaljenost od ceste. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje stoji hiša tožeče stranke šest metrov od osi ceste in dva metra od roba ceste in da gledajo na Cankarjevo ulico štiri okna spalnice in dnevne sobe. Glede na takšno oddaljenost doma tožeče stranke od vira imisij sodišče sploh ne dvomi v izpovedbo tožeče stranke o tem, da jo je bilo strah, da se bo hiša podrla, da se je cela hiša tresla, da je bilo stanovanje zaradi izpušnih plinov črno in vedno prašno. Iz navedenega tudi izhaja, da tožeča stranka utemeljeno ni mogla odpirati oken, da zaradi hrupa ponoči ni mogla spati. Zaradi vsega tega je deset let živela napeta in v stresu. Potrebno je upoštevati tudi osebne okoliščine stranke, predvsem dejstvo, da je živela sama, da je starejša oseba in da je bila cele dneve doma, kar kaže na to, da je dejansko ves čas bivala v obremenjenem okolju in da se je to upravičeno poznalo na njenem duševnem ravnovesju in kvaliteti življenja. Res je sicer, da čas prinaša razvojne spremembe in nedvomno povečan promet ter bolj obremenjujoč vpliv prometa tudi v drugih, predvsem urbanih okoljih, kar zahteva večjo toleranco krajanov pri prenašanju teh obremenjujočih vplivov, vendar pritožba tožene stranke prezre, da je podlaga odškodninske odgovornosti tista prekomerna obremenitev, ki presega normalne meje in je zato ljudje v določenih prizadetih okoljih niso dolžni več prenašati, saj jim Ustava RS in predpisi zagotavljajo pravico do bivanja v zdravem življenjskem okolju. Glede na stopnjo tožničinih duševnih bolečin in neugodnosti ter časovno obdobje, v katerem je morala prenašati kvarne vplive povečanega prometa, je moralo pritožbeno sodišče sodbo v tem delu spremeniti in odškodnino zvišati na celoto vtoževanega zneska (2,500.000,00 SIT), ki po oceni sodišča druge stopnje opravičuje ustrezno satisfakcijo v obliki primerne denarne odškodnine.
Ko pritožnik izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, obenem trdi, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Drugačna dokazna ocena pritožnika od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč pritožnik s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 51, 51/1, 51/2, 59.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - delež zakoncev na skupnem premoženju
Potrebno je upoštevati celovitost odnosov zakoncev v obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja in predstavljajo dohodki le enega od elementov, ki jih je mogoče upoštevati pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju, ker niso nič manj pomembne tudi ostale oblike dela.
Tisto premoženje, ki ga zakonec npr. podeduje ali dobi kot darilo je njegovo posebno premoženje, s katerim samostojno razpolaga in ga lahko tudi vloži v skupno premoženje, pri določitvi deležev na skupnem premoženju pa je tak vložek posebnega premoženja pravno odločilnega pomena.
Odločitev o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju pomeni pravno presojo, ki ima podlago v materialnopravni normi (in ne v določbi 216. čl. ZPP); z njeno razlago sodišče oceni, kaj naj upošteva kot prispevek k skupnemu premoženju.
Če sodišče zavrne predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži predlog za določitev nujne poti preko iste nepremičnine, za kar v obravnavani zadevi tudi gre, se tak zahtevek ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Načelo ne bis in idem pride v poštev le, če je zahtevek za določitev nujne poti identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.
Površno navedene okoliščine, upoštevane pri odmeri sankcij obdolženki, ki ne povedo jasno, zakaj se je sodišče prve stopnje odločilo za izrek sankcij, kot izhajajo iz izreka sodbe o prekršku, in v kakšnem odnosu so do predpisanih sankcij, ne odražajo načela individualizacije sankcij.
dejanje ni prekršek - ustavitev postopka - poskus prehitevanja
Namen voznika, da začne s prehitevanjem vozila pred seboj, ki ga voznik izkaže tako, da se približa sredinski črti ali zapelje le nekoliko čez njo, da bi preveril promet iz nasprotne smeri, še ne pomeni, da je začel s prehitevanjem.
V primerih, ko je eno smerno vozišče širše kot drugo in ko določeno vozilo zaradi svojih dimenzij za varno vožnjo potrebuje skoraj celotno enosmerno vozišče ali še več, ni mogoče govoriti o vožnji v nasprotju z II. odst. 25. čl. ZVCP-1, temveč je srečanje z drugim vozilom v takšnih okoliščinah potrebno presojati z vidika prometnih pravil o srečanju vozil.
ZIZ člen 67, 67/2, 67, 67/2. OZ člen 190, 190/3, 190, 190/3.
neupravičena pridobitev - odpadla podlaga
Zmotno je mnenje pritožbe, da tožeča stranka ne more vložiti tožbe z obogatitvenim zahtevkom, če ni pred tem vložila predloga za nasprotno izvršbo. Dolžnik svoje terjatve ne more uveljavljati v pravdnem postopku le, dokler bi jo lahko uveljavljal v izvršilnem postopku.
Iz doslej razloženega sledi tudi, da je odpadla podlaga za prisilno izterjani (in vtoževani) znesek. To pomeni, da je obogatitveni tožbeni zahtevek utemeljen (3. odst. 190. člena OZ). Doslej razloženemu pritožbeno sodišče dodaja, da se v okviru obravnavanega tožbenega zahtevka ne more ukvarjati z vprašanjem obstoja terjatve, ki je bila predmet sporne izterjave.