obnova postopka - nova dejstva in dokazi - trditveno breme
Tožnik v predlogu za obnovo postopka niti ni navedel in utemeljil, da bi obstajali razlogi, zaradi katerih brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati novih dejstev in dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Slednje je pogoj, da se obnova postopka dovoli in je v primeru, če ta pogoj ni izpolnjen, predlog za obnovo postopka nedovoljen in ne nepopoln, vendar je glede na določbo 1. odst. 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka v obeh primerih treba zavreči.
rei vindicatio - lastninska pravica na nepremičnini - izpodbojna domneva - dokazno breme
Domnevo iz 1. odstavka 11. člena SPZ je sicer mogoče izpodbiti, vendar je dokazno breme na strani tistega, ki jo izpodbija, zato pritožnik nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti raziskati ali je tožeča stranka res lastnica sporne nepremičnine.
rei vindicatio - lastninska pravica na nepremičnini
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da ima stvar v posesti tožena stranka (92. člen Stvarnopravnega zakonika).
vabilo priči za zaslišanje - osebna vročitev - denarna kazen
Zakon ne predvideva, da je potrebno vabilo priči za zaslišanje vročiti osebno (1. in 2. odst. 142. čl. ZPP in 1. odst. 237. čl. ZPP), prvostopenjsko sodišče pa je očitno ocenilo, da osebna vročitev v obravnavanem primeru ni potrebna. Pritožba ni navedla prav nobenih razlogov, s katerimi bi to oceno omajala.
Prvi odstavek 183. člena KZ določa primere spolnih občevanj in druga spolna dejanja, ki pojmovno obsegajo vsa dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja. Sem sodijo vsi primeri kakršnegakoli vnašanja moškega spolnega organa v telo oškodovanca, ki so podobna spolnemu občevanju (analno spolno občevanje, občevanje med prsi, med nogami, v usta in podobno) in druga spolna dejanja, tudi namenjena spolnemu zadovoljevanju storilca (dotik spolovil, masturbacija oškodovanca, prisiljenje oškodovanca, da masturbira storilca in podobno), vendar morajo biti storjena na telesu oškodovanca, priti mora torej do dotikanja teles, oziroma delov teles med storilcem in oškodovancem.
Tretji odstavek 183. člena KZ predvideva posebno hujšo obliko tega kaznivega dejanja glede na posebne lastnosti storilca.
Četrti odstavek 183. člena KZ pa določa milejše kaznivo dejanje, pri katerem pa storilčevo dejanje ni usmerjeno k doseganju spolnega občevanja in drugih spolnih dejanj, ampak k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca, storjeno pa seveda zoper mladoletno osebo iz spolnih pobud z namenom, da storilec s takšnim dejanjem zadovolji svoj spolni nagon.
V konkretni zadevi se je obtoženec zgolj z roko in preko oblačil dotikal oškodovankinih intimnih delov telesa (prsi, zadnjica, mednožje), hodil pred njo nag in se samozadovoljeval, ni pa prišlo pri sami manifestaciji spolnosti, ki nedvomno pomeni spolno nedostojna ravnanja, do dotikanja teles, oziroma delov teles obtoženca in oškodovanke.
prodaja nepremičnine - vrnitev v prejšnje stanje - predkupna pravica - udeleženec
Po določbi 36.čl. ZIZ je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljeno samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor.
Pritožnica I.F. utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ji ni vročilo odredbe o prodaji nepremičnine. Pritožnica je solastnica sporne nepremičnine do 5/6 in dolžnik do 1/6. Po določbi 3.odst. 66.čl. SPZ ima pri prodaji nepremičnine predkupno pravico, torej ima zakonito predkupno pravico, ki je ni treba posebej vknjižiti v zemljiški knjigi, saj publicitetni učinek zakonite predkupne pravice izhaja že iz same zakonske določbe SPZ. Po določbi 7.odst. 181.čl. ZIZ odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico in pristojnemu upravnemu organu. 1.odst. 182.čl. ZIZ določa, da kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. I.F. res nima vknjižene zakonite predkupne pravice v zemljiški knjigi, je pa kot solastnica nepremičnine gotovo udeleženka postopka. Izraz udeleženec označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. 7.odst. 181.čl. ZIZ res ne govori izrecno o obveščanju tistih, ki imajo zakonito predkupno pravico. V širši krog udeležencev spadajo gotovo imetniki zakonite predkupne pravice. Glede na določbo 1.odst. 182.čl. ZIZ je treba odredbo o prodaji prav gotovo vročiti tudi imetnikom zakonite predkupne pravice, da lahko takoj po dražbi podajo izjavo, da kupijo nepremičnino pod enakimi pogoji. Ker sodišče predkupne upravičenke z zakonito predkupno pravico (udeleženke postopka) ni pravilno obvestilo o javni dražbi, ji je s tem onemogočilo udeležbo v postopku (8.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Po 65. čl. ZZZDR sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta iz kateregakoli vzroka postala nevzdržna. Čeprav je torej toženka menila in vztrajala, da ni pogojev za razvezo in ne sprejema tožnikovih razlogov za nevzdržnost zakonske zveze, je za nevzdržnost zakonske zveze dovolj, da jo kot tako subjektivno doživlja tožnik.
Razlogi za nasprotno izvršbo so določeni v 67. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, postopek pa v 68. čl. ZIZ. Med te razloge ni mogoče uvrstiti obravnavanega primera, ko je dolžnik med izvršilnim postopkom, čeprav zaradi tega postopka prostovoljno nekaj plačal, zato bo moralo sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo obravnavati kot tožbo za neupravičeno pridobitev in ne ugotavljati ali so podani razlogi za nasprotno izvršbo.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pristojnost prvostopenjskega sodišča
Tožena stranka v pritožbi predlaga izdajo dopolnilnega sklepa v skladu z določbo 325. člena ZPP v zvezi s členom 332 ZPP. Višje sodišče ugotavlja, da za izdajo predlaganega sklepa ni pristojno, saj je po določbi 325. člena ZPP za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma za odločitev o stroškovnem zahtevku tožene stranke pristojno sodišče prve stopnje, zato se bo morala tožena stranka s svojim predlogom obrniti nanj.
ZOR člen 60, 61, 63, 71, 111, 112, 124, 488, 488/1-3, 60, 61, 63, 71, 111, 112, 124, 488, 488/1-3.
nesporazum o predmetu obveznosti - razdor pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odgovornost za stvarne napake - zmotna in izpodbojna pogodba
Izpodbojna pogodba (ki je obremenjena z napako volje po 60. in 61.čl. ZOR), ima pravni učinek in obvezuje stranko, dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, ampak le s tožbo na razveljavitev (112. in 117.čl. ZOR).
neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - splošni zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je razmerje med strankama pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. Terjatve iz tega naslova zastarajo v splošnem (petletnem) zastaralnem roku iz 346. člena OZ.
stroški postopka - uspeh pravdnih strank - povod za tožbo
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka z uporabo 154. čl. ZPP. Ne gre za situacijo iz 157. čl. ZPP. Res je, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave, vendar 157. čl. ZPP izrecno določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Podana morata biti torej dva pogoja, ne samo pripoznava tožbenega zahtevka ampak tudi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.
osebna služnost - služnost stanovanja - raba - užitek
Iz sodbe jasno izhaja, da toženec v sporni sobi ni nikoli živel. Za rešitev te zadeve je pomembno vprašanje, s katerim se sodba ne ukvarja, ali je bila v konkretnem primeru pravica stanovanja ustanovljena v obliki rabe ali užitka in nanj mora odgovoriti prvostopenjsko sodišče. Če je bila ta služnost ustanovljena v obliki rabe, toženec služnosti ni izvrševal.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je delavcu priznana reintegracija, delavec pa se ne vrne na delo, lahko zahteva restitucijo le za čas do pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Delodajalec nima pravne podlage, da bi pri obračunu plače, kot bi jo delavec prejemal v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, odštel zneske, ki jih je delavec prejel iz naslova zavarovanja za brezposelnost.
Po upokojitvi delavec od delodajalca ne more več zahtevati obračuna bruto plač, ker se statusa delavca in upokojenca izključujeta. Upravičen je lahko le do razlike med pokojnino in neto prejemki, ki bi jih prejemal, če bi bil v delovnem razmerju do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Nobenega dvoma ni bilo, da sta stranki 23.09.2002 sklenili poravnavo glede vse škode, ki je nastala v prometni nezgodi in da se je tožeča stranka kot oškodovanka po plačilu dogovorjenega zneska odpovedala vsakršnim odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz prometne nesreče. Takšna ugotovitev namreč povsem jasno izhaja iz vsebine sklenjene poravnave, v kateri je izrecno navedeno, da se nanaša na vso škodo, ki je nastala iz škodnega dogodka - prometne nesreče. Zato nasprotna pritožbena navedba češ, da je poravnava zajemala le tisto obliko škod, ki jo je tožena stranka navedla v poravnalni ponudbi, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
Odpravnina, ki jo je delavec pridobil zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave (107. člen ZDR), ni predmet te prisilne poravnave in se ne izplačuje pod pogoji prisilne poravnave; delavec, ki pridobi pravico do te odpravnine, nima statusa ločitvenega upnika.