Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (111. člen ZDR) mora biti izpolnjen tudi pogoj, določen v 1. odstavku 110. člena ZDR - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Navedene okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi glede na to, kako je kršitev vplivala na razmerje strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno.
Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - uporaba določb zpp o izvedencih - nova dejstva in dokazi
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - nepopolna vloga
V obravnavanem primeru je predmet pritožbe sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to ugovor drugodolžnice zavrglo. Drugodolžnica teh ugotovitev sodišča v vloženi pritožbi sploh ne izpodbija, pač pa poudarja, da ni nosilka obveznosti. To niso razlogi, iz katerih bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o zavrženju ugovora.
Res je, da je storilec dne (in ne kot navaja v svoji pritožbi) na Pošti oddal pismeno sporočilo imenovano "opravičilo" na vabilo za zaslišanje za dne ob uri zaradi že planiranih neodložljivih obveznosti za ta dan. Takšnega sporočila pa prvostopno sodišče utemeljeno ni štelo za opravičilo, saj za opravičilo ni dovolj, da obdolženec samo navede, da se vabilu ne more odzvati brez navedbe vzroka, ali da navede kak neopravičljiv vzrok (neodložljive obveznosti), ampak mora biti vzrok za neudeležbo pri zaslišanju objektivno opravičljiv (bolezen ali kakšna druga nepremagljiva ovira, zaradi katere se ne more odzvati na vabilo), ter ga mora tudi sporočiti sodišču, ki upravičenost izostanka kršitelja presoja ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline, saj postopek z zahtevo za sodno varstvo uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti kršitelja in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka, ter mu udeležba v postopku nikakor ne more biti v nesorazmerno breme ob dejstvu, da se je na vabila sodišča treba odzvati, kot je treba presojati tudi dejanske, stvarne in utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi se vlagatelj zahteve za sodno varstvo ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem.
nastanek obligacijskega razmerja - uporaba veljavnega zakona
Sodišče prve stopnje se je v svoji sodbi pri materialnopravni razlagi zadeve oprlo na določila OZ. Vendar pa očitno obligacijsko razmerje med strankama, ki naj bi bilo temelj za zahtevek tožeče stranke, ni nastalo šele z izstavitvijo računa z dne 14.11.2002 oz. z njegovo zapadlostjo dne 29.11.2002, ampak po ugotovitvah sodišča prve stopnje že v letu 2001, ko je ZOR še veljal. To vprašanje pa tudi ni bistvenega pomena, saj so tudi določbe OZ, ki govorijo o pogajanjih, ponudbi in odškodninski odgovornosti, ki pridejo v poštev na predmetno razmerje, po vsebini enake kot določbe ZOR.
stroški postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave
Tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice.
zavarovanje pred odgovornostjo - plačilo zavarovalne premije
Opustitev dolžnosti, ki jo v tem členu zavarovalnica nalaga zavarovalcu, namreč da vloži zahtevo za vrnitev premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja, pa bi imela lahko za posledico le morebitno odškodninsko odgovornost toženke, ker ni pravočasno obvestila zavarovalnice o uničenju predmeta.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4.
priposestvovanje - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka druga oseba. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim oz. se nanj lahko sklicuje samo tisti, ki ni vedel, ali ni mogel vedeti, da se izvenknjižno stanje ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem.
elementi odškodninske odgovornosti - specialni civilni delikt - hrup, ki presega normalne meje
V predmetni zadevi ni podana podlaga iz 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kajti predvajanje glasbe v diskoteki ni nedopustno ravnanje, saj je za svoje delovanje tožena stranka imela dovoljenje. V predmetni zadevi gre zato za primer tako imenovanega "specialnega" civilnega delikta, ko iz sicer dovoljenega ravnanja izvira nedopustna škoda, tak primer pa ureja 3. odst. 156. člena ZOR.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - odgovor upnika na ugovor tretjega
Če eden izmed upnikov na ugovor tretjega ne odgovori, ga zadenejo posledice, določene v prvem odstavku 65. člena ZIZ, vendar le pod pogojem, da je tretji izkazal verjetnost zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo.
Tretja je s predložitvijo notarsko overjene kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena sedem let pred pričetkom izvršilnega postopka ter takrat tudi predložena davčnemu organu za odmero davka, ter z izkazom, da je pred pričetkom izvršilnega postopka tudi že podala predlog za vknjižbo svoje lastninske pravice (čeravno zaradi ovir, ki se nanašajo na drugega upnika, do vknjižbe lastninske pravice ni prišlo), obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, verjetno izkazala.
odpoved najemne pogodbe - poslovni prostor - plačilo najemnine
Tožniki nimajo prav, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do razlike pri plačilu polovičnega zneska mesečne najemnine prišlo zgolj zaradi tečajne razlike, tožena stranka pa je do konca glavne obravnave poravnala tudi ta manjkajoči znesek.
Pravna sodišča bodo pri odločanju o vseh tistih postopkih, ki do dneva učinkovanja ustavne odločbe še niso pravnomočno končani, morala upoštevati v 376. členu OZ vsebovano prepoved ultra alterum tantum, če bodo po 1.1.2002 natekle zamudne obresti dosegle oziroma presegle glavnico. Izvršilna sodišča pa bodo še naprej vselej vezana na pravnomočne izvršilne naslove neupoštevaje ali bodo prisojene zamudne obresti v trenutku izvršitve odločb že dosegle oziroma presegle glavnico.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - vročitev vabila na glavno obravnavo - fikcija vročitve - načelo dispozitivnosti
Sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze.
Odločilno dejstvo v tej zadevi je, da gre za zelo majhnega otroka (ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje še ni dopolnil 14 mesecev), za katerega oče predstavlja tujca, tujcem pa majhni otroci praviloma ne zaupajo, v njihovi bližini se lahko počutijo celo nelagodno in ogroženo. Tožnik si bo moral torej otrokovo naklonjenost in zaupanje šele pridobiti. Zato je v otrokovo korist, da pri uvajanju stikov pomaga strokovno usposobljena oseba centra za socialno delo, čeprav otrok tudi te ne pozna. Ta oseba bo namreč kot strokovnjak lahko pomagala tako otroku kot tožniku pri medsebojnem navezovanju stikov in posredovala v primeru, če bi se otrok zaradi neznanih oseb znašel v stiski. Pomoč pri navezovanju stikov bo torej lahko dobrodošla tudi tožniku, saj mora tudi sam otroka šele spoznati. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja z obsegom stikov, torej dvakrat tedensko po eno uro, saj bi daljše časovno obdobje v neznanem okolju na otroka lahko vplivalo obremenjujoče.
Gre za začasne stike - začasna odredba po naravi namreč pomeni le začasno ureditev nekega razmerja - ki bodo lahko potem, ko (in če) bosta tožnik in otrok presegla obdobje medsebojnega spoznavanja, pogostejši, če bo seveda to narekovala korist otroka.
ZZZDR člen 12, 20, 12, 20. ZPP člen 184, 184. ZMZPP člen 90, 91, 92, 90, 91, 92.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dopolnitev tožbe - plačilo varščine za pravdne stroške
Utemeljen pa je očitek obeh pritožni, ali je obstajala okoliščina, zaradi katere bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med tožnico in pokojnim M. S. neveljavna. Gre namreč za vprašanje, do kdaj je tožnica bila v zakonski zvezi z drugo osebo.
Ničnostni zahtevek se uveljavlja s t. i. ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave. S slednjo se pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje oziroma odpravlja, kar je močnejša oblika pravnega varstva kot ugotovitvena tožba, ki zgolj ugotavlja obstoj/neobstoj pravnega razmerja. Če bi sodišče tožniku, ko bi ta uveljavljal šibkejše pravno varstvo (tj. z ugotovitveno tožbo), nudilo močnejše pravno varstvo (tj. izdalo oblikovalno sodbo), bi s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, kar bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti.
Tožnik, ki trdi, da je zakonec brez njegovega soglasja razpolagal s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, mora tožbo vložiti najkasneje v treh let od dne, ko je bila sklenjena pogodba, s katero je stvar iz njunega skupnega premoženja prešla v pravno sfero tretje osebe, sicer to pravico izgubi.