ZZZDR člen 103, 123, 103, 123. ZPP člen 212, 340, 212, 340.
preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza
Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da bi povezanost med boleznimi toženke in neizpolnjevanjem šolskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec, katerega pa tožena stranka ni predlagala v tem postopku. To načeloma sicer drži, vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je toženka predlagala poleg vpogleda v medicinsko dokumentacijo (katere sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo), zaslišanje njenega zdravnika dr. A.V., ki je izvedena priča. Izvedena priča, to je zdravnik, pa bo lahko povedal, če so bolezni, za katero toženka trdi, da jih ima, objektivna ovira pri izpolnjevanju študijskih obveznosti.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - soodgovornost - pešec na rolerjih - avtomobilist
Poleg tega, da je pri odločanju o soodgovornosti tožnika treba upoštevati veliko tveganje za nastanek škode, ki ga prinaša uporaba motornih vozil, je treba upoštevati tudi, da je voznik dovoljeno hitrost prekoračil za 40 km/h, pri čemer bi nesrečo lahko preprečil, če bi vozil s predpisano hitrostjo. Voznik avtomobila je pravočasno videl tožnika na rolerjih, mogel in moral bi računati s tem, da lahko pride do nenadne spremembe smeri njunega gibanja in bi moral hitrost prilagoditi tem okoliščinam. Če namreč udeleženec v prometu v konkretnih okoliščinah lahko pričakuje oziroma predvideva napačno ravnanje drugega, mora storiti vse, da nastanek škode prepreči . Voznik avtomobila pa tega ni storil, ampak je vozil celo nad dovoljeno omejitvijo.
Res je, da je treba posledice instinktnega odziva pripisati ravnanju tistega, ki je odgovoren za nastanek takšne situacije. V tožnikovem primeru sta nevarno situacijo povzročila oba: tako tožnik kot voznik avtomobila, zato tudi posledic tožnikovega instinktivnega ravnanja ni mogoče pripisati le vozniku avtomobila.
Sodišče prve stopnje je za ugotavljanje dejstva izvedlo druge dokaze, na podlagi katerih je, imelo dovolj podlage za odločitev, to je tudi obrazložilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi v katerih ni nasprotij.
Upoštevajoč določilo 118. člena takrat veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ) je tožena stranka s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, zato zahtevek tožeče stranke na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (198. člen OZ), ki se nanaša na vtoževano obdobje od julija 2002 do julija 2005, ne pride v poštev.
ZD člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pravni interes
Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava in obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma - izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83, str. 31). Glede na to z razveljavitvijo sklepa o dedovanju, v katerem je v skladu z zahtevo iz 3. odstavka 214. člena ZD naveden dedni dogovor, ni razveljavljen tudi dedni dogovor kot pogodba med dediči. Sodišče prve stopnje je torej napačno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo za razveljavitev dednega dogovora.
pravni interes za tožbo - stečaj osebne družbe - neprijava terjatve v stečaju
Neprijava terjatve v stečaju ima za posledico, da upnik svoje terjatve zoper družbo ne more več uveljavljati. To velja tudi v primeru, ko gre za družbo z neomejeno odgovornostjo, saj gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika.
ZOR člen 172, 172/2, 172, 172/2. ZTVCP člen 38, 49, 58, 38, 49, 58.
povzročitev prometne nesreče - deljena odgovornost - gmotna škoda
Ugotovitev izvedenca, da bi tožnik lahko preprečil nastanek prometne nezgode, če pred zaviranjem ne bi vozil s hitrostjo, višjo od 66 km/h oziroma da bi tudi ob hitrosti 82 km/h ob intenzivnem zaviranju lahko normalno ustavil vozilo 7 metrov pred traktorjem, je prvostopenjsko sodišče pri odločanju o njegovi odgovornosti za nastanek nezgode upoštevalo v zadostni meri, saj je na drugi strani izvedenec tudi ugotovil, da je tehnične možnosti preprečitve nezgode imel tudi prvi toženec, saj bi svoje vozilo pred trkom lahko usmeril v desno.
V obravnavanem primeru je prekršena zdravnikova pojasnilna dolžnost.
Taka napaka, kot jo zatrjuje tožnica (prekršitev pojasnilne dolžnosti) je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, ne pa tudi podlaga za plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi.
uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - dovoljenje za brezplačno bivanje
Za vprašanje ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, je treba ugotoviti kakšno je bilo pravno razmerje med strankami, ali se je morebiti spremenilo, kar pa je odvisno od pogodbene volje strank in ima pogodbena volja prednost pred pridobitvijo neke pravice na podlagi zakona. Če sta namreč tožnika kot lastnika hiše dovolila tožencu, da brezplačno z ženo, njuno hčerko, uporablja del hiše, torej stanovanje v hiši in sta se toženec s tedanjo ženo s tem strinjala, je toženec z ženo pridobil obligacijsko pravico, njene vsebine in okoliščin, ki bi utemeljevale pravni sklep, da je morebiti prenehala, pa sodišče ni ugotavljalo.
Primarni vzrok za nevarno situacijo je ustvaril toženec s tem, ko je na ravnem delu ceste, kjer je bila hitrost omejena na 90 km/h, po opravljenem prehitevanju, nenadoma, brez prometnega razloga in nepravilno, ne da bi na tako veliko zmanjšanje hitrosti ustrezno opozoril voznika za sabo, zmanjšal hitrost na 29 km/h, zaradi česar je moral voznik vozila za njim nenadoma ukrepati in zato za prometno nesrečo pretežno, v višini 70% odgovarja toženec.
odstop terjatve med pravdo - vpliv na procesno razmerje - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna, irelevančna teorija
V teoriji procesnega prava sta se razvili dve teoriji o vprašanju prilagoditve tožbenega zahtevka po odtujitvi stvari ali pravice med pravdo. Po relevančni teoriji bi tožnik v vsakem primeru moral spremeniti tožbeni zahtevek tako, da bi ga prilagodil nastali odsvojitvi, po irelevančni teoriji pa tožniku tožbe ni treba spreminjati in se zahtevek še vedno glasi, da naj toženec izpolni zahtevek tožniku ne glede na to, da tožnik zaradi cesije terjatve ni več pravi upnik. Iz strokovnega literature in sodne prakse izhaja, da si stališča tako v pravni teoriji kot sodni praksi nasprotujejo. V pravni teoriji (prim. Juhart, Ude, Wedam-Lukič, Triva, Dika) je skoraj enotno stališče, da pomeni odtujitev stvari ali pravice singularno pravno nasledstvo pridobitelja po odsvojitelju in sodba, ki jo sodišče izda po odtujitvi stvari ali pravice, učinkuje tudi za singularnega pravnega naslednika in lahko ta pod pogoji iz 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ zahteva izvršbo tudi v primeru, da je do cesije prišlo med pravdo. To pomeni, da tožeča stranka ni bila dolžna prilagoditi tožbenega zahtevka, ker ji take dolžnosti zakon ne nalaga, je pa taka prilagoditev v sodni praksi dopustna (prim. II Ips 252/2003. II Ips 518/2001, II Ips 397/2002, odločbe VSK I Cp 689/2000, I Cp 624/2003).
Ker višje sodišče ocenjuje, da so izvedeni dokazi, ki jih je ponudil tožnik, dali povsem zanesljivo podlago za ugotovitev, da je kritičnega dne vozil toženec, o tej bistveni dejanski okoliščini ni bilo potrebno sklepati na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ki je v tem primeru res na strani tožeče stranke.
ZOR člen 88, 88/4, 268, 88, 88/4, 268. ZPP člen 436, 436/1, 436, 436/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljenost sklepa o izvršbi
Postopek za izdajo plačilnega naloga urejuje devetindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po določbi tretjega odstavka 436. člena ZPP tako sodišče v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine to pomeni, da sodišče omeji svojo presojo samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
najemna pogodba - stroški upravljanja - najemnina - zastaranje terjatve in pravice same
Najemnina je odmena za rabo stvari in le ob izrecnem drugačnem sklenjenem dogovoru med strankami je mogoče šteti, da so s plačevanjem najemnine kriti tudi stroški upravljalca objekta.
Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega valjajo smiselno pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu.
Arogantno, nestrpno ter neprimerno obnašanje delavca do svojih sodelavcev, ki po navodilu delodajalca opravljajo kontrolo bolniškega staleža na delavčevem domu, je po oceni pritožbenega sodišča mogoče opredeliti kot kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav delavec tega na stori v delovnem času na svojem delovnem mestu. Med delavčeve obveznosti je mogoče uvrstiti tudi njegovo obnašanje v času kontrole odsotnosti z dela zaradi zdravstvene nezmožnosti in oviranje sodelavcev pri izvajanju kontrole.